Jedro

Tudi glede izvenšolskih dejavnosti je treba upoštevati zmožnosti staršev. Prav je, da se otrok udeležuje vsaj kakšne dejavnosti, v primeru, da je teh dejavnosti več in niso organizirane takoj po pouku, ter je treba otroka nanje posebej voziti, pa je treba tovrstne aktivnosti prilagoditi pridobitnim zmožnostim staršev.

Tožnik z vložitvijo tožbe na zvišanje preživnine pridobi preživninski zahtevek za višjo preživnino, saj sodišče prisodi zvišano preživnino od vložitve tožbe dalje, zato je tudi preživninska obveznost na zvišano preživnino zapadla v trenutku vložitve tožbe; nato pa vse do konca glavne obravnave zapadajo mesečni preživninski obroki.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v točki I. izreka delno spremeni tako, da gredo tožniku mld. S. K. zakonske zamudne obresti tudi od zvišane mesečne preživnine za obdobje od 1. 9. 2012 dalje do izdaje sodbe sodišča prve stopnje, in sicer zapadejo od vsakega posameznega mesečnega obroka od 15. dne v mesecu dalje do plačila, pri čemer je do pravnomočnosti sodbe natekle obroke tožena stranka dolžna plačati v roku 15 dni.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Pritožnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo zvišalo preživnino za mld. S. K. iz 161,70 EUR mesečno na 200,00 EUR za čas od 1. 9. 2012 dalje. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo; zavrnilo pa je tudi tožbeni zahtevek na zvišanje preživnine za mld. J. K. ter nasprotni tožbeni zahtevek M. K. na znižanje preživnine. Tožencu je naložilo, da tožnikoma povrne pravdne stroške v višini 200,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper točko II. (zavrnitev tožbenega zahtevka na zvišanje preživnine za mld. J. K.), točko III. (zavrnitev višjega tožbenega zahtevka za mld. S. K.) in zoper odločitev o stroških postopka (točka V. izreka sodba) vlagata pritožbo tožnika, ki uveljavljata vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (1) (v nadaljevanju: ZPP). Pritožbenemu sodišču predlagata, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da njunima tožbenima zahtevkoma na zvišanje preživnine z zahtevanimi zamudnimi obrestmi ter v stroškovnem delu v celoti ugodi in tožencu naloži v plačilo tudi vse pritožbene stroške. Stališče sodišča prve stopnje, da zahtevek na zvišanje preživnine za J. ni utemeljen, je zmotno. Močno so se povečale njegove potrebe po prehrani, zaradi več izvenšolskih aktivnosti pa tudi prevozni stroški. Zakonita zastopnica ima z mld. J., ki se težje uči, sedaj veliko več dela; vsakodnevno mu mora nuditi pomoč pri učenju. Hoditi mora na redne govorilne ure in roditeljske sestanke, ki so približno osemkrat letno, dvakrat mesečno pa v šolo na razgovor k razredničarki. J. potrebuje računalnik in žepnino, tovrstnih potreb pa v tretjem razredu osnovne šole, ko je bila določena prva preživnina, še ni imel. Zakonita zastopnica je zaradi prevozov na razne aktivnosti ter pomoči pri šolskem delu bistveno bolj obremenjena in poleg službe ne more opravljati kakšnega dodatne honorarnega dela. Po drugi strani pa ima toženec zaradi manj stikov tudi nižje stroške. Prvostopenjsko sodišče je potrebe mld. J. ocenilo za vsaj 100,00 EUR prenizko; priznalo mu je 30,00 EUR premalo stroškov v zvezi s prevozi ter za 50,00 EUR premalo stroškov v zvezi s šolo. Napačno so ugotovljene tudi potrebe mld. S. K., saj so bistveno višje kot le 350,00 EUR. Njegovih potreb po prehrani ni mogoče pokriti s 3,30 EUR na dan. Potrebuje tudi artikle za osebno higieno. Samo za osebno higieno in kozmetiko potrebuje najmanj 20,00 EUR. Izdatki za dopust, prosti čas in športne aktivnosti niso le 40,00 EUR mesečno. Neutemeljeno pa so bili prezrti tudi stroški z monociklizmom. Stroški za preživljanje mld. S. so za najmanj 100,00 EUR višji, kot pa jih priznalo sodišče prve stopnje. Prvostopenjsko sodišče je napačno porazdelilo breme preživljanja med starša. Zmotno je stališče, da je treba upoštevati otroški dodatek za zmanjšanje preživninskega bremena obeh staršev. Nizke dohodke ima le mati, toženec pa ima dobre dohodke. Sicer pa se je dolžan potruditi in ustvariti dodaten vir dohodkov za preživljanje otrok, saj z njimi nima nobenega dela. Prvostopenjskemu sodišču pritožba očita, da niso bile priznane zakonske zamudne obresti od zapadlosti vsakomesečne razlike preživnine. Toženec je dolžan na podlagi določila drugega odstavka 299. člena Obligacijskega zakonika plačevati višjo preživnino takoj, ko je zakonita zastopnica tožnikov to s tožbo zahtevala.

3. Pritožba je bila vročena tožencu, ki nanjo ni podal odgovora.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Starši imajo pravico in dolžnost, da z neposredno skrbjo, s svojim delom in dejavnostjo zagotavljajo uspešen telesni in duševni razvoj svojih otrok. Zaradi zdrave rasti, skladnega osebnostnega razvoja in usposobitve za samostojno življenje in delo, imajo starši pravico in dolžnost, da skrbijo za življenje, osebnostni razvoj in koristi svojih mladoletnih otrok. Preživljanje otroka je zakonska dolžnost roditeljev, ki je omejena na njihove sposobnosti in zmožnosti (prvi odstavek 123. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, v nadaljevanju: ZZZDR) (2).

6. Prvostopenjsko sodišče je pri odločitvi o tožbenem zahtevku tožnikov na zvišanje preživnine uporabilo pravilno materialnopravno izhodišče in drugemu tožniku S. K. preživnino zvišalo glede na njegove potrebe ter materialne in pridobitne zmožnosti staršev, medtem ko je tožbeni zahtevek prvega tožnika J. K. na zvišanje preživnine pravilno zavrnilo. Prvostopenjsko sodišče je celovito pojasnilo razloge za zavrnitev tožbenega zahtevka na zvišanje preživnine za mld. J. in tem razlogom se v celoti pridružuje tudi pritožbeno sodišče. Ocenjene preživninske potrebe za mld. J. na 300,00 EUR mesečno so realne glede na starost otroka. Znesek v višini 90,00 EUR za prehrano je tudi po mnenju pritožbenega sodišča povsem ustrezen, enako pa velja tudi za znesek v zvezi s prevozi na izvenšolske dejavnosti. Pri tem je treba opozoriti, da je tudi glede izvenšolskih dejavnosti treba upoštevati zmožnosti staršev. Prav je, da se otrok udeležuje vsaj kakšne dejavnosti, v primeru, da je teh dejavnosti več in niso organizirane takoj po pouku, ter je treba otroka nanje posebej voziti, pa je treba tovrstne aktivnosti prilagoditi pridobitnim zmožnostim staršev. Prvostopenjsko sodišče je ustrezno upoštevalo, da se zakonita zastopnica veliko ukvarja z mld. J. in mu pomaga pri učenju. Ustrezno je porazdelilo breme preživljanja med starša, saj je toženčev delež k preživljanju mladoletnih otrok 77 %, materin delež pa 23 %. Navedeno razmerje je utemeljilo s tem, da mati k preživljanju otrok znatno prispeva v obliki vsakodnevne skrbi za oba otroka, za njuno prehrano, prevoze, pranje oblačil in opravljanje drugih gospodinjskih opravil, na njej pa je tudi nadzor, varstvo in vzgoja.

7. Tudi pritožbeni očitki v zvezi s preživnino za mld. S. niso utemeljeni. Prvostopenjsko sodišče je njegove preživninske potrebe ocenilo na približno 363,00 EUR mesečno, kar je za otroka njegove starosti realen znesek. Pravilna je odločitev prvostopenjskega sodišča, da ni upoštevalo vseh stroškov, ki jih je za S. prikazala zakonita zastopnica, saj presegajo pridobitne zmožnosti staršev. V prej navedenem znesku preživninskih potreb mld. S. so bili ustrezno upoštevani stroški v zvezi s šolo, prehrano in higienskimi pripomočki, pa tudi potrebe v zvezi z dopusti, prostim časom in športnimi aktivnostmi. Priznani znesek v višini 40,00 EUR iz tega naslova je glede na pridobitne zmožnosti staršev povsem ustrezen. Ne drži, da je sodišče prve stopnje prezrlo stroške v zvezi z monociklizmom. Glede monociklizma se je sodišče jasno opredelilo: ugotovilo je, da gre za relativno majhen izdatek, ker monocikla ni treba nabavljati vsako leto, enako velja za dres in drugo opremo, treningi in delo pa potekajo samostojno brez kakšne strokovne pomoči. Stroške v zvezi z monociklizmom in drugimi rekreativnimi športnimi dejavnostmi je moč pokriti s priznanimi izdatki v okviru izdatka za obleko in obutev ter izdatka za prosti čas in dopust. Vsekakor bi si mld. S. ob višji preživnini lahko več privoščil, vendar pa bi višja preživnina ne bila v skladu z zmožnosti preživninskih zavezancev.

8. Prvostopenjsko sodišče je pri odmeri preživnine pravilno upoštevalo otroški dodatek. Ta sicer ne nadomešča primarne zakonske dolžnosti preživljanja s strani staršev, upošteva pa se ga takrat, ko je premoženjsko stanje preživninskih zavezancev slabo. V takih primerih lahko otroški dodatek predstavlja korektiv slabšega premoženjskega stanja in ga je zato dopustno upoštevati pri odmeri preživnine. Oba starša skupaj imata relativno nizke dohodke: toženčeva plača je le povprečna in ob dejstvu, da ima zakonita zastopnica zelo nizke dohodke, je upoštevanje otroškega dodatka pri odmeri preživnine povsem utemeljeno.

9. Utemeljen pa je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje nepravilno zavrnilo zahtevek za prisojo zakonskih zamudnih obresti od mesečnih preživninskih obrokov od vložitve tožbe dalje. V sporih zaradi zakonitega preživljanja otrok je preživninski upravičenec upravičen zahtevati plačilo zamudnih obresti tudi od preživninskih obrokov, ki so do dneva sojenja sodišča prve stopnje že zapadli v plačilo. Zamuda nastane, če preživninski zavezanec ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev. Po drugem odstavku 299. člena Obligacijskega zakonika (3) (v nadaljevanju: OZ) pride dolžnik v zamudo, če rok za izpolnitev ni določen, ko se ustno ali pisno ali z vložitvijo tožbe od dolžnika zahteva, naj izpolni svojo obveznost. V primeru zahtevka za zvišanje preživnine ne gre za čisto denarno terjatev. Z vložitvijo tožbe na zvišanje preživnine nastane tudi preživninski zahtevek za višji znesek (4). Toženec je izvedel za potrebe tožnika v trenutku vložitve tožbe in je takrat prišel v zamudo (drugi odstavek 299. člena OZ). Preživnina se določi v mesečnem znesku in za naprej, zahteva pa se lahko od trenutka, ko je vložena tožba za preživnino (131.c člen ZZDR). Ker se preživnina tudi v zvišanem znesku določi nominalno in je za naprej podvržena valorizaciji, velja za začetek teka obresti pri teh obveznostih enako kot pri drugih denarnih obveznostih. Sodba v tožbah na zvišanje preživnine ni konstitutivnega, ampak dajatvenega značaja. Tožnik z vložitvijo tožbe na zvišanje preživnine pridobi preživninski zahtevek za višjo preživnino, saj sodišče prisodi zvišano preživnino od vložitve tožbe dalje, zato je tudi preživninska obveznost na zvišano preživnino zapadla v trenutku vložitve tožbe; nato pa vse do konca glavne obravnave zapadajo mesečni preživninski obroki. Nepriznanje zamudnih obresti za čas od vložitve tožbe do glavne obravnave bi pripeljalo do nepravičnega favoriziranja dolžnika v primerjavi z upnikom, ki je ves čas vedel za otrokove potrebe, pa svoje obveznosti ni poravnal (5).

10. Zaradi zmotne uporabe določbe 299. člena OZ je bilo treba pritožbi tožnikov delno ugoditi in sodbo spremeniti tako, da tožniku S. K. pripadajo tudi zakonske zamudne obresti od mesečnih zapadlih zvišanih preživninskih obrokov od 1. 9. 2012 dalje. V preostalem izpodbijanem, a nespremenjenem delu pa je bilo treba potrditi sodbo sodišča prve stopnje, saj niso bile zagrešene absolutne bistvene kršitve določb postopka, dejansko stanje pa je bilo zadosti in pravilno ugotovljeno.

11. Ker je prvi tožnik le v manjšem delu uspel s pritožbo (glede stranske terjatve), mora sam nositi stroške pritožbenega postopka (165. člen ZPP v povezavi s 154. členom istega zakona).

(1) Uradni list RS, št. 26/1999 – s spremembami in dopolnitvami

(2) Ur. list SRS, št. 15/1976 – s spremembami in dopolnitvami

(3) Uradni list RS, št. 83/2001 – s spremembami in dopolnitvami

(4) Poročilo VSS 1/77, stran 12

(5) Primerjaj IV Cp 4634/2005