Jedro

Delavcu, ki mu je pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga, pripada odpravnina v višini, določeni v 2. odstavku 109. člena ZDR. Po 3. odstavku 88. člena ZDR delavec nima pravice do odpravnine, če odkloni ponudbo delodajalca za sklenitev pogodbe o zaposlitvi pod spremenjenimi pogoji za nedoločen čas in za drugo ustrezno delo pri delodajalcu samem. Delodajalec lahko delavcu zagotovi sklenitev pogodbe o zaposlitvi tudi pri drugem delodajalcu, pri čemer ima odklonitev ponudbe enake posledice (izgubo pravice do odpravnine) le, če se ta delodajalec delavcu v pogodbi o zaposlitvi zaveže priznati pravice, ki so odvisne od delovne dobe pri delodajalcu tudi z vštevanjem delovne dobe pri prvem delodajalcu (delovnopravna kontinuiteta) oziroma pravice glede na neprekinjeno delovno dobo. Ker tožnici v ponujeni pogodbi o zaposlitvi pri drugem delodajalcu takšna pravica ni bila zagotovljena, tožnica zaradi odklonitve ponudbe ni izgubila pravice do odpravnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Revizija se ne dopusti.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov z dne 18.1.2005, za ugotovitev, da je tožnici trajalo delovno razmerje do 4.3.2005 in za plačilo odškodnine v znesku 1.546.802,00 SIT s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Toženi stranki je naložilo plačilo odpravnine v znesku 334.802,50 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4.3.2005 do plačila. Tožbo je v delu, ki se nanaša na plačilo pogodbene kazni zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi zavrglo in tožeči stranki naložilo povrnitev stroškov postopka toženi stranki v višini 67.500,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.12.2005 do plačila, toženi stranki pa povrnitev stroškov postopka tožeči stranki v znesku 39.600,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.12.2005 do plačila.

Zoper ugodilni del sodbe (odločitev o plačilu odpravnine v znesku 334.802,50 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4.3.2005 do plačila in zoper odločitev o stroških postopka) se pritožuje tožena stranka. Navaja, da je tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga in ji hkrati zagotovila delo pri drugem delodajalcu, kjer bi tožnica celo imela večjo plačo, vendar tožnica pogodbe o zaposlitvi pri novem delodajalcu ni hotela podpisati. Zato meni, da ji ni dolžna plačati odpravnine. Predlaga spremembo izpodbijanega dela sodbe in zavrnitev zahtevka tudi v tem delu. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano delno sodbo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je na podlagi 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99, 96/2002, 2/2004) po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v tej določbi ter na pravilno uporabo materialnega prava.

Sodišče prve stopnje je po tem, ko je zavrnilo primarni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, za določitev datuma prenehanja delovnega razmerja in za plačilo odškodnine ugodilo podrednemu zahtevku za plačilo odpravnine v znesku 334.802,50 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4.3.2005 do plačila. Ugotovilo je, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita in da zato tožnici pripada zahtevana odpravnina na podlagi 109. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS št. 42/2002).

Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna. Po citirani določbi ZDR pripada delavcu, ki mu je pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga, odpravnina v višini, določeni v 2. odstavku 109. člena ZDR. Po 3. odstavku 88. člena ZDR delavec nima pravice do odpravnine le v primeru, če odkloni ponudbo delodajalca za sklenitev pogodbe o zaposlitvi pod spremenjenimi pogoji za nedoločen čas in za ustrezno delo. S tem je mišljena ponudba za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi z delodajalcem, ki odpoveduje pogodbo o zaposlitvi. Delodajalec pa lahko delavcu zagotovi sklenitev pogodbe o zaposlitvi tudi pri drugem delodajalcu, pri čemer ima odklonitev ponudbe enake posledice (izgubo pravice do odpravnine) le v primeru, če se ta drugi delodajalec v pogodbi o zaposlitvi zaveže delavcu priznavati pravice, ki so odvisne od delovne dobe pri delodajalcu tudi z vštevanjem delovne dobe pri prvem delodajalcu (delovnopravna kontinuiteta) oziroma glede na neprekinjeno delovno dobo (sodba Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 88/2006 in druge). Take pravice družba O.M. tožnici v ponujeni pogodbi o zaposlitvi (priloga A4) ni zagotovila, zato ponudbe tožnica ni bila dolžna sprejeti in zaradi tega tudi ni izgubila pravice do odpravnine.

Glede na navedeno je sodišče prve stopnje odločilo pravilno, ko je tožnici dosodilo odpravnino in ji priznalo sorazmeren del stroškov postopka (končno odmerjene stroške obeh strank bi moralo sodišče prve stopnje sicer medsebojno pobotati), zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

Ker gre v tem primeru za spor zaradi plačila zneska 334.802,50 SIT, revizija po določbah Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS št. 2/2004) in ZPP ni dovoljena. Lahko pa jo pritožbeno sodišče v skladu z 32. členom ZDSS-1 dopusti. To lahko stori v primeru, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, vrhovno sodišče pa o tem še ni določalo. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ne gre za nobenega od naštetih primerov, saj je Vrhovno sodišče RS o identičnem vprašanju že večkrat odločilo, odločitev ne odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča in o tem pravnem vprašanju ni neenotnosti v praksi pritožbenega sodišča. Zato se revizija ne dopusti.