Jedro

Pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave zoper insolventnega dolžnika so predpisane za primer, ko je izvršilni postopek v fazi opravljanja izvršbe, ne pa tudi, ko je zadeva (še) v fazi odločanja o ugovoru zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi, ki ima naravo plačilnega naloga. V tej fazi izvršilnega postopka začetek postopka prisilne poravnave nima posledic, kot jih tudi nima v pravdnem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor zoper sklep o izvršbi štelo za umaknjen.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnik, ki navaja, da plačilnega naloga nikoli ni prejel. Opozarja še, da je bil nad njim uveden postopek poenostavljene prisilne poravnave, zato bi moralo sodišče izvršilni postopek ustaviti do zaključka postopka poenostavljene prisilne poravnave.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče uvodoma pojasnjuje, da je bil v predmetni zadevi sklep o izvršbi izdan na podlagi verodostojne listine, zato ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da bi sodišče moralo izvršilni postopek zaradi začetka postopka poenostavljene prisilne poravnave ustaviti (pravilno prekiniti) do zaključka tega postopka (s čimer dolžnik smiselno zahteva uporabo določbe prvega odstavka 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP)). Sodišče prve stopnje namreč s sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni zgolj dovolilo izvršbe za poplačilo upnikove terjatve, ampak je, v prvi vrsti, izdalo tudi kondemnatorni del, s katerim je dolžniku naložilo, da v osmih dneh po vročitvi sklepa upniku poravna v predlogu za izvršbo navedeno terjatev skupaj z odmerjenimi stroški. Sodišče prve stopnje je torej s sklepom o izvršbi izdalo tudi plačilni nalog. Ker pa je dolžnik zoper sklep o izvršbi vložil ugovor, s katerim je v celoti izpodbijal sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, zaradi česar sklep o izvršbi še ni postal pravnomočen, v predmetni zadevi citirane določbe ni mogoče uporabiti. Po mnenju višjega sodišča so namreč pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave zoper insolventnega dolžnika iz prvega odstavka 132. člena ZFPPIPP predpisane za primer, ko je izvršilni postopek v fazi opravljanja izvršbe, ne pa tudi, ko je zadeva (še) v fazi odločanja o ugovoru zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi, ki ima naravo plačilnega naloga. V tej fazi izvršilnega postopka začetek postopka prisilne poravnave (glede na določbo prve alineje drugega odstavka 221.b člena ZFPPIPP pa tudi začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave) nima posledic, kot jih tudi nima v pravdnem postopku (1).

5. V skladu z določbo prvega odstavka 29.b člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) mora biti ob vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi plačana sodna taksa. V drugem odstavku istega člena je določeno, da mora biti sodna taksa plačana najkasneje v osmih dneh od vročitve naloga za plačilo sodne takse. V nalogu sodišče tudi opozori stranko na posledice neplačila sodne takse iz tretjega odstavka tega člena, ki določa, da če taksa ni plačana v roku in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena.

6. Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi svoj zaključek, da ugovor šteje za umaknjen, oprlo na ugotovitev, da dolžnik ni plačal sodne takse, kot mu je bila naložena v plačilo s plačilnim nalogom z dne 27. 6. 2014. Dolžnik v pritožbi plačila sodne takse ne zatrjuje, temveč navaja, da plačilnega naloga sploh ni prejel, kar izkazuje z izpisom prejete pošte.

7. Tudi tem pritožbenim navedbam ni mogoče slediti. Dolžniku je bil plačilni nalog vročen s t.i. fikcijo v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 142. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ. Iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi izhaja, da pošiljke ni bilo mogoče osebno vročiti naslovniku (glede na to, da je dolžnik pravna oseba, je to obvestilo razumeti, kot da ob poskusu vročitve ni bilo mogoče pisanja izročiti osebi, pooblaščeni za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu – 133. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), zato je bilo na vratih dolžnika dne 1. 7. 2014 puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti, skupaj z opozorilom, da se bo v primeru, če pisanja v 15 dneh ne bo dvignil, štelo, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka. Ker dolžnik pisanja v 15 dneh ni dvignil, se torej šteje, da je bila vročitev opravljena s pretekom zadnjega, petnajstega dne od obvestila (2). Ker dolžnik ni imel hišnega predalčnika (česar v pritožbi ne izpodbija), je bilo pisanje po izteku tega roka vrnjeno sodišču (posledično ga dolžnik tudi ne more imeti zavedenega med prejeto pošto, na izpis katere se sklicuje v pritožbi). Ob tem višje sodišče v pojasnilo dolžniku dodaja, da se pri vročitvi s fikcijo v primeru, da naslovnik ima hišni predalčnik, pisanje po poteku roka pusti v njem, s čimer se zagotavlja večja dejanska verjetnost, da se bo naslovnik kljub navedenemu načinu vročitve (nadomestna vročitev) res seznanil s pisanjem (3), vendar pa vročitev šteje za opravljeno s potekom 15 dnevnega roka ne glede na to, če do tega zaradi dejanskih ovir (kamor sodi tudi neobstoječ ali neuporaben hišni predalčnik) sploh ne pride.

8. Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi ima lastnost javne listine in dokazuje resničnost podatkov o vročitvi (prvi odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dovoljeno je sicer dokazovati, da dejstva v javni listini niso resnično oziroma pravilno ugotovljena (četrti odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), vendar pa dolžnik prejema obvestila v pritožbi ne zanika, zgolj s pavšalnim zatrjevanjem, da ni prejel plačilnega naloga, pa glede na zgoraj pojasnjeno pravilnosti in resničnosti vročitve ni uspel izpodbiti.

9. Ker dolžnik ni uspel izkazati, da mu plačilni nalog ni bil vročen, plačila sodne takse pa ne zatrjuje niti ne izkazuje, procesne predpostavke za obravnavo ugovora niso izpolnjene, izpolnjeni pa so pogoji za nastop pravne posledice – domneve umika ugovora zaradi neplačane sodne takse, kar je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo.

10. Glede na navedeno in ker tudi ni našlo kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče dolžnikovo neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15.členom ZIZ).

(1) Prim. VSL Sklep II Ip 5320/2011 z dne 15. 2. 2012. (2) Tako Vrhovno sodišče RS v odločbah II Ips 393/2010 z dne 26. 5. 2011 in II Ips 39/2012 z dne 11. 4. 2012. (3) Tako tudi Galič, A., v Ude. L., in drugi, Pravdni postopek, zakon s komentarjem spremenjenih členov, 4. knjiga, GV Založba Ljubljana, 2010, str. 122.