Jedro

Zahteva za varstvo zakonitosti zoper sklep preiskovalne sodnice o razveljavitvi sklepa o začasnem zavarovanju zahtevka za odvzem premoženjske koristi ni dovoljena.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže.

Obrazložitev

A. 1. Preiskovalna sodnica je s sklepom II Kpd 10553/2014 z dne 10. 4. 2014 ugovoru osumljenega A. F. in osumljene pravne osebe A. d.o.o., Ljubljana, zoper sklep preiskovalne sodnice o začasnem zavarovanju zahtevka za odvzem premoženjske koristi II Kpd 10553/2014 z dne 8. 3. 2014, ugodila in navedeni sklep razveljavila ter odločila, da se po pravnomočnosti sklepa denarna sredstva vrnejo na račun družbe A. d.o.o., Ljubljana, pri P. d.d. Zoper navedeni sklep preiskovalne sodnice se je pravočasno pritožila okrožna državna tožilka iz razlogov nepravilne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter predlagala, da sodišče sklep razveljavi. Pritožbi državne tožilke je okrožno sodišče z izpodbijanim sklepom ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugovor obeh osumljencev zavrnilo in sklepu o začasnem zavarovanju zahtevka za odvzem premoženjske koristi z dne 8. 3. 2014 potrdilo.

2. Zoper to pravnomočno odločbo o potrditvi sklepa o začasnem zavarovanju zahtevka za odvzem premoženjske koristi pa vlagajo zagovorniki obeh osumljencev zahtevo za varstvo zakonitosti. Poudarjajo, da gre za drugo odločbo, vendar Vrhovnemu sodišču predlagajo, da naj zadevo vzame v reševanje, saj je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava oziroma za razvoj prava preko sodne prakse.

3. Vrhovna državna tožilka je v odgovoru menila, da je zahteva za varstvo zakonitosti delno utemeljena, zagovorniki pa v odgovoru na odgovor vrhovnega državnega tožilstva vztrajajo na navedbah zahteve.

B.

4. Zahtevo za varstvo zakonitosti je skladno s prvim odstavkom 420. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) dopustno vložiti zoper pravnomočno odločbo, s katero je bil končan kazenski postopek, zoper drugo odločbo pa le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse in zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo, po pravnomočno končanem kazenskem postopku, zaradi kršitve kazenskega ali procesnega zakona. Na kršitve iz prvega odstavka pa se sme vložnik skladno z določilom petega odstavka 420. člena ZKP sklicevati samo, če jih ni mogel uveljaviti v pritožbi ali če jih je uveljavljal, pa jih sodišče druge stopnje ni upoštevalo.

5. Zakon torej za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti pogojuje naslednje: - pravnomočno sodno odločbo (praviloma odločbo, s katero je končan kazenski postopek in izjemoma zoper druge odločbe); - materialno in formalno izčrpanje razlogov iz katerih se vlaga zahteva za varstvo zakonitosti in - pravnomočno končan kazenski postopek.

6. Slednji pogoj za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, to je pravnomočno končan kazenski postopek pa ima v zakonu predpisano izjemo. V četrtem odstavku 420. člena ZKP je namreč določeno, da se sme med kazenskim postopkom (ki ni pravnomočno končan) vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti samo zoper pravnomočno odločbo o odreditvi pripora, zoper pravnomočno odločbo o podaljšanju pripora pa le v primeru podaljšanja s sklepom senata Vrhovnega sodišča (drugi odstavek 205. člena ZKP) in v primeru podaljšanja po vložitvi obtožnice (drugi odstavek 272. člena tega zakona).

7. V konkretni kazenski zadevi kazenski postopek sploh še ni stekel, izpodbija pa se odločba o začasnem zavarovanju zahtevka za odvzem premoženjske koristi, izdana v predkazenskem postopku.

8. Glede na navedeno pogoji za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, ki jih predvideva 420. člen ZKP, niso izpolnjeni (kazenski postopek še ni končan in ne izpodbija se sklep o odreditvi oziroma podaljšanju pripora), zaradi česar je Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP zavrglo kot nedovoljeno.