Jedro

Tožnica je na naroku izrecno izjavila, da izpodbija odločbo toženca z dne 1. 7. 1996. Tožbo zoper to odločbo je sodišče pravilno zavrglo, saj je postopek v zvezi s to odločbo pravnomočno končan s sodbo pritožbenega sodišča, ki jo je potrdilo tudi revizijsko sodišče.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom umik tožbe v delu, da se odpravi odločba toženca št. .. z dne 8. 3. 2010 vzelo na znanje in postopek v tem obsegu ustavilo. Obenem je tožbo v delu, s katerim tožnica zahteva odpravo odločbe ... z dne 1. 7. 1996, zavrglo.

Zoper sklep je pritožbo vložila tožnica, smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da so ji bile kršene človekove pravice, saj zapisnika na sodišču prve stopnje ni smela prebrati. Po prejemu sklepa je ugotovila dve hudi napaki in sicer, da umika tožbo zoper ZPIZ in odločbo z dne 20. 7. 2004, ter da je bila 10. 11. 1976 invalidsko upokojena. Poudarja, da je bila upokojena 11. 7. 1995 in za nazaj ni ničesar dobila. Napačno je zapisano, da je šlo 10. 11. 1976 za varstveni dodatek in ne za invalidsko pokojnino. Naslovno sodišče prosi, da ji verjame, da ni umaknila tožbe, vložene v zvezi z odločbo št. ... z dne 8. 3. 2010. Sprašuje se, zakaj se ustavi tožba v zvezi z odločbo št. ... (verjetno ...) z dne 1. 7. 1996. Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi na podlagi drugega odstavka 73. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) tožnico pozvalo, da modificira tožbeni zahtevek. Tožnica je na obravnavi dne 13. 4. 2012 izjavila, da odločbi toženca št. ... z dne 8. 3. 2010 ne izpodbija in da ne vztraja pri odpravi te odločbe ter da v tem delu umika tožbeni zahtevek oziroma tožbo. S tem pa je soglašal tudi toženec.

Na podlagi takšnega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje pravilno s sklepom umik tožbenega zahtevka oziroma tožbe v delu, da se odpravi odločba št. ... z dne 8. 3. 2010, vzelo na znanje in postopek v skladu z določbo 188. člena ZPP ustavilo.

Po 188. členu ZPP lahko tožnik umakne tožbo brez privolitve toženca, preden se toženec spusti v obravnavanje glavne stvari. Tožbo pa lahko umakne tudi pozneje, vsaj do konca glavne obravnave, če toženec v to privoli. Če je tožba umaknjena, se šteje, kakor da sploh ni bila vložena in se lahko znova vloži. Z umikom se šteje, da tožba sploh ni bila vložena in da je konec procesnega razmerja. Vsi učinki, ki jih je imela tožba na materialnem in procesnem področju so odpadli.

Ker glede na povedano pravda med strankama zaradi umika tožbe, ne teče več, umika tožbe pa tudi ni mogoče preklicati. Pritožbene navedbe, da tožnica tožbe ni umaknila, za pritožbeno rešitev zadeve niso upoštevne. Nadalje pa niso upoštevne niti pritožbene navedbe, da tožnica ni mogla prebrati zapisnika. Iz zapisnika namreč ne izhaja, da tožnica ne bi mogla prebrati zapisnika, ali da bi zahtevala, naj se ji prebere in da bi ugovarjala zoper vsebino zapisnika. Zapisnik se namreč sestavlja tako, da predsednik senata ali z njegovim dovoljenjem stranka ali njen pooblaščenec, glasno narekuje zapisnikarju, kaj naj zapiše v zapisnik (124. člen ZPP). Zapisnik mora obsegati bistvene podatke o vsebini dejanja, med drugim izjave strank, njihovi predlogi, dokazi, ki so jih ponudile in dokazi, ki so bili izvedeni.

Kot izhaja iz zapisnika z glavne obravnave z dne 13. 4. 2012 je tožnica izrecno izjavila, da odločbe št. ... z dne 8. 3. 2010 ne izpodbija, ampak da izpodbija odločbo ... z dne 1. 7. 1996. V zvezi s citirano odločbo je sodišče prve stopnje tožbo na podlagi 274. člena ZPP zavrglo. Pravilno je upoštevalo, da je postopek v zvezi z odločbo št. ... z dne 1. 7. 1996 pravnomočno končan. S sodbo in popravnim sklepom opr. št. Ps 1132/2001 - 67 z dne 9. 7. 2002 oziroma Ps 1132/2001 - 69 z dne 9. 9. 2002, potrjena s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Psp 323/2002 z dne 13. 6. 2003, je bila citirana odločba toženca z dne 1. 7. 1996 odpravljena in tožnici namesto prvotnih 27.278,62 tedanjih SIT, priznanih 29.312,69 SIT. Takšno odločitev pa je potrdilo tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije s sodbo opr. št. VIII Ips 224/2003 z dne 15. 6. 2004. Pritožbene navedbe, da je sodišče postopek v zvezi z odločbo z dne 1. 7. 1996 ustavilo, so neutemeljene. Nadalje pritožba neutemeljeno in brez podlage navaja, da je sodišče prve stopnje zapisalo, da je šlo 10. 11. 1976 za varstveni dodatek, namesto za invalidsko pokojnino in da umika tožbo zoper odločbo z dne 20. 7. 2004, saj česa takega ni zapisano ne v zapisniku z dne 13. 4. 2012 in ne v izpodbijanem sklepu.

Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, izpodbijani sklep pa pravilen in zakonit, je pritožbeno sodišče tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.