Jedro

Pasivna legitimacija dolžnika je podana, saj so družbeniki družbe, ki je prenehala obstajati, glede njenega premoženja, vključno s terjatvami, njeni nasledniki že po zakonu samem. Zaradi izbrisa družbe prekinjeni postopek se tako nadaljuje, ko ga prevzamejo pravni nasledniki družbe.

Izrek

Ugovor se zavrne in potrdi sklep o izvršbi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o izvršbi dovolilo predlagano izvršbo, upnikove stroške pa odmerilo na 12.500,00 SIT. Proti sklepu je brez navedbe ugovornih razlogov ugovarjal dolžnik, ki smiselno predlaga, naj sodišče ugovoru ugodi, sklep o izvršbi razveljavi in izvršbo ustavi. Navaja, da upniku ne dolguje ničesar. Ugovarja pasivno legitimacijo. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ugovor zoper sklep o izvršbi ni utemeljen, ga je poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi (2. odstavek 54. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Ugovor ni utemeljen. Pasivna legitimacija dolžnika je podana, saj so družbeniki družbe, ki je prenehala obstajati, glede njenega premoženja, vključno s terjatvami, njeni nasledniki že po zakonu samem. Družba U d.o.o., ki je dolžnik po izvršilnem naslovu - sodbi z dne 27.10.2000, opr. št. II Pg 179/99, je bila 21.2.2000 izbrisana iz sodnega registra na podlagi 37. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Ur. l. RS št. 54/99 - ZFPPod). V primeru izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra se šteje, da so družbeniki gospodarske družbe podali izjavo z vsebino, določeno v 1. odstavku 394. člena Zakona o gospodarskih družbah - ZGD (4. odstavek 27. člena ZFPPod). ZGD v delu, ki ureja prenehanje družbe po skrajšanem postopku (394. do 398. člen ZGD), nima določb, ki bi neposredno urejale delitev premoženja, ki je preostalo po prenehanju družbe. Ta okoliščina pa ne navaja na zaključek, da se premoženje družbe, ki je ostalo po njenem prenehanju po skrajšanem postopku, ne deli med družbenike. Pravilnost takšnega stališča potrjuje tudi 456. člen ZGD, ki določa, da je sestavni del sklepa o prenehanju družbe po skrajšanem postopku tudi predlog o delitvi premoženja. V 3. točki 1. odstavka 205. člena določa Zakon o pravdnem postopku - ZPP, (ki se v izvršilnem postopku uporablja na podlagi 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ), je določeno, da se postopek prekine, če stranka, ki je pravna oseba, preneha obstajati. Tako prekinjeni postopek se nadaljuje po 1. odstavku 208. člena ZPP, torej tudi takrat, ko ga prevzamejo pravni nasledniki pravne osebe. Prevzema postopka po 208. členu ZPP ne omejuje na univerzalne pravne naslednike. Ker uveljavljani ugovorni razlog iz 2. točke 1. odstavka 55. člena ZIZ ni podan, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo nobene po uradni dolžnosti upoštevne kršitve, je pritožbeno sodišče ugovor zavrnilo in potrdilo sklep o izvršbi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).