25. 2. 2020

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Tomaža Klemenca, Ljubljana, na seji 25. februarja 2020

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti četrte alineje tretjega odstavka 21. člena Zakona o Slovenskem državnem holdingu (Uradni list RS, št. 25/14) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija četrto alinejo tretjega odstavka 21. člena Zakona o Slovenskem državnem holdingu (v nadaljevanju ZSDH-1), ker naj bi bila v neskladju z 2., 14., 15. in 49. členom Ustave. Navedena določba naj bi namreč onemogočala članstvo v nadzornih svetih v družbah s kapitalsko naložbo države posameznikom, ki so že člani organa vodenja v družbi, v kateri ima Slovenski državni holding, d. d., Ljubljana (v nadaljevanju SDH), večinski delež ali prevladujoč vpliv. Pobudnik pravni interes utemeljuje z navedbo, da je bil sam v letu 2015 imenovan za direktorja družbe D.S.U., d. o. o., Ljubljana (v nadaljevanju DSU), ki je v 100-odstotni lasti Republike Slovenije. Glede na to naj bi SDH imela v DSU prevladujoč vpliv, kar naj bi po izpodbijani določbi onemogočalo imenovanje pobudnika za člana nadzornega sveta v katerikoli družbi s kapitalsko naložbo države.

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

3.Pobudnik svoj pravni interes za pobudo izkazuje z rednim izpisom iz sodnega registra z dne 13. 9. 2016, iz katerega je razvidno, da je 1. 10. 2015 postal direktor DSU, v kateri je Republika Slovenija imetnica 100-odstotnega poslovnega deleža in s tem edina družbenica družbe. Ker SDH upravlja z naložbami Republike Slovenije na podlagi ZSDH-1 (glej 18. člen), ima, tako kot zatrjuje pobudnik, v navedeni družbi prevladujoč vpliv. Glede na to je izpodbijana določba pobudniku kot organu vodenja navedene družbe dejansko preprečevala možnost njegovega imenovanja za člana nadzornega sveta v družbah s kapitalsko naložbo države. Vendar pa, kot je razvidno iz podatkov sodnega registra, objavljenih na spletni strani Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), pobudnik ni več zakoniti zastopnik DSU, saj mu je pooblastilo za zastopanje prenehalo 31. 8. 2019, iz sodnega registra pa je bilo izbrisano 5. 9. 2019. To pa pomeni, da se izpodbijana določba na pobudnikov pravni položaj ne nanaša več. Glede na to pobudnik ne izkazuje več pravnega interesa za pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane določbe. Ustavno sodišče jo je zato zavrglo.

4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnici in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik in Marko Šorli. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik