Jedro

Ker je sodišče prve stopnje v razlogih sklepa, s katerim je obdolžencu izreklo sodni opomin, pravilno ugotovilo, da le ta še nikoli ni bil kaznovan pred sodiščem ali pred sodnikom za prekrške, ter ga je oškodovanec tako kot že mnogokrat pred opisanim dogodkom, s stalnim ponavljanjem žaljivk, kričanjem in nedostojnim obnašanjem izzval, da ga je potem, ko mu je vrgel v prednji blatnik avtomobila še kanto za smeti, enkrat udaril v predel obraza in mu povzročil udarnino nosu, je sodišče druge stopnje sledilo pritožbenim navedbam obdolženčevega zagovornika ter ob ugotovitvi, da je ravnanje obdolženca majhnega pomena, le temu izreklo oprostilno sodbo ob uporabi določila čl. 14 KZ.

Izrek

Pritožbi zagovornika obdolženca se ugodi in se sklep o sodnem opominu spremeni tako, da se obdolženi M. A. iz razloga po 1. točki 358. čl. ZKP v zvezi s čl. 14 KZ o p r o s t i o b t o ž b e, da je drugega tako telesno poškodoval, da je bil zaradi tega začasno okvarjen in oslabljen del poškodovančega telesa s tem, da je dne 24.2.1998 ob 17.10 uri na N... na cesti med stanovanjskima hišama N... št. 12 in št. 13 z roko prijel F... L... za lase, z drugo roko pa ga udaril v obraz tako močno, da mu je prizadejal udarnino nosu; s čimer naj bi storil kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po čl. 133/I KZ. Po čl. 96/I KZ obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke II. odst. 92. čl. ZKP ter potrebni izdatki obdolženca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika, proračun.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolžencu za kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po čl. 133/I KZ, na podlagi 61. čl. KZ izreklo sodni opomin. Naložilo mu je tudi, da mora plačati stroške kazenskega postopka in na 50.000,00 SIT odmerjeno povprečnino. Zoper takšen sklep se je pritožil obdolženčev zagovornik zaradi kršitve kazenskega zakona, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi odločbe o stroških kazenskega postopka ter predlagal, naj sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremeni tako, da obdolženca obtožbe oprosti, podrejeno pa naj ga oprosti plačila stroškov kazenskega postopka. Višja državna tožilka M. R. je v pisnem mnenju predlagala, naj sodišče druge stopnje pritožbi ugodi le glede stroškov kazenskega postopka, v preostalem delu pa naj jo zavrne kot neutemeljeno. Pritožba je utemeljena. Nobenih pomislekov ne vzbujajo ugotovitve in zaključki sodišča pve stopnje o samem poteku celotnega dogodka dne 24.2.1998, saj ni dvoma, da je obdolženec na v izreku sodbe opisani način prizadejal oškodovancu udarnino nosu potem, ko ga je ta s številnimi žalitvami in neprimernim obnašanjem ter izzivanjem k takšnemu ravnanju izzval. Ker je v skladu s podatki kazenskega spisa ugotovitev sodišča prve stopnje, da je do opisanega udarca prišlo že potem, ko se je oškodovanec obrnil in prizorišče dogodka nameraval zapustiti, ni mogoče pritrditi pritožbenim izvajanjem obdolženčevega zagovornika, da je bilo dejanje storjeno v silobranu in da zato obdolženec ni kazensko odgovoren. Pač pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje dalo premajhen poudarek tehtnim olajševalnim okoliščinam na strani obdolženca, ki doslej še nikoli ni bil kaznovan niti pred sodiščem, niti pred sodnikom za prekrške, obravnavano dejanje pa je storil potem, ko se je skupaj s svojo družino prav zaradi agresivnega in žaljivega obnašanja oškodovanca želel izogniti njegovim nadaljnjim napadom, pa mu je prekipelo potem, ko je oškodovanec v prednji desni blatnik njegovega osebnega avtomobila vrgel kanto za smeti, ko pa je iz avta izstopil, mu je isto kanto vrgel še pod noge. Tako kot večkrat pred opisanim dogodkom je obdolženec tudi tokrat poklical policiste, ki so zoper oškodovanca podali predlog sodniku za prekrške. Ker ob povedanem tudi iz zaključnih ugotovitev izvedenca medicinske stroke izhaja, da obdolženčev udarec ni bil toliko močan, da bi zlomil oškodovancu nosno kost in da so bile posledice poškodbe le prehodnega značaja, je potrebno celotno ravnanje obdolženca opredeliti kot dejanje majhnega pomena, za kar se v svoji pritožbi utemeljeno zavzema tudi njegov zagovornik. Skladno s takšno ugotovitvijo je zato sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obdolženca oprostilo obtožbe iz razloga po 1. točki 358. čl. ZKP, saj ni kaznivo dejanje tisto dejanje, ki ima sicer z zakonom določene znake kaznivega dejanja, pa je majhnega pomena. Izrek o stroških kazenskega postopka temelji na določilu 96. čl. ZKP.