Jedro

Ker za presojo zakonitosti izpodbijanega upravnega akta (zaradi zamude roka za vložitev tožbe) niso izpolnjene procesne predpostavke, tožnik svojih zahtevkov v zvezi s priznanjem pravic iz pokojninskega zavarovanja ne more uveljavljati pred sodiščem, ampak eventualno s ponovno zahtevo pri toženi stranki.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje z dne 1. 6. 2011.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožnikovo vlogo, naslovljeno kot „odgovor na sklep z dne 15. 2. 2011“, ki jo je z navadno poštno pošiljko prejelo 21. 2. 2011. Ugotovilo je, da tožnik vloge ni dopolnil tako, kot mu je naložilo s sklepom opr. št. XII Ps 3183/2009 z dne 23. 3. 2011. Zaradi opustitve dolžnega ravnanja je sodišče omenjeno vlogo zavrglo na podlagi 5. odstavka 108. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 – 45/08). Po poštni poizvednici je bil tožniku sklep vročen 10. 9. 2011. Tožnik je zoper sklep vložil pritožbo, ki jo je prvostopenjsko sodišče prejelo 26. 9. 2011. Navaja, da ne soglaša z obrazložitvijo sklepa.

S tožbo v tej zadevi je tožnik izpodbijal dokončno odločbo o odmeri sorazmernega dela starostne pokojnine št. ... z dne 7. 12. 2005, ki mu je bila po podatkih v dopisu Območne enote ... tožene stranke vročena 31. 1. 2006. Ker je bila, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje in kar izhaja iz podatkov v spisu, tožba vložena šele 3. 12. 2009, je tožnik zamudil 30 dnevni rok za vložitev tožbe, kot ga določata 2. odstavek 252. člena Zakona po pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami) in 1. odstavek 72. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04 in 10/04). Razlogi za zavrženje prepozno vložene tožbe so bili tožniku podrobno pojasnjeni v sklepu prvostopenjskega sodišča opr. št. Ps 3183/2009 z dne 12. 1. 2010 in v zvezi s pritožbo v sklepu Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. 126/2010 z dne 16. 4. 2010. Teh razlogov Višje delovno in socialno sodišče zato ne ponavlja in se nanje v celoti sklicuje.

V vseh kasnejših vlogah, od „odgovora na sklep“, poslanega priporočeno po pošti dne 18. 5. 2010, do zadnje pritožbe, ki jo je sodišče prve stopnje prejelo 26. 9. 2011, ni tožnik navedel nobenih dejstev in ni predlagal dokazov, da je tožbo zoper dokončno odločbo vložil pravočasno in tako z nobeno vlogo ni izpodbijal sicer pravnomočne prve ugotovitve sodišča prve stopnje, da prepozno vložene tožbe ne sme in ne more vsebinsko obravnavati, ker bi to pomenilo kršitev postopka po 274. členu ZPP.

V zvezi s kasnejšimi vlogami, kot tudi o sedaj vloženi pritožbi, je tožniku (kljub temu, da sta to že storili tako sodišče prve kot druge stopnje) potrebno ponovno pojasniti:

1. pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje ni dovoljena (1. odstavek 366. člena v zvezi s 1. odstavkom 333. člena ZPP);

2. razumljivost in popolnost vlog preverja sodišče, ki mora poskrbeti, da so vloge jasne tudi nasprotni stranki, da se o navedbah lahko izjavi (1. odstavek 108. člena in 1. odstavek 5. člena ZPP);

3. če je vloga nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, zahteva sodišče od vložnika, da mora vlogo v določenem roku popraviti ali dopolniti (1. odstavek 108. člena ZPP);

4. zoper sklep o ukrepih za popravo vlog ni pritožbe (3. odstavek v zvezi z 18. točko 1. odstavka 270. člena ZPP);

5. če vložnik vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče zavrže (5. odstavek 108. člena ZPP).

Ker tožnik doslej ni izkazal pravočasnosti tožbe, ni ravnal po sklepih sodišča prve stopnje in ker njegove vloge ne izpolnjujejo formalnih pogojev, da bi se jih upoštevalo kot izredno pravno sredstvo, je tudi zadnji izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, s katerim je zavrglo njegovo vlogo „odgovor na sklep“ z dne 15. 2. 2011, zakonit. Ker sodišče v socialnem sporu presoja, ali je bil postopek pred izdajo upravnega akta zakonit in ali je upravni akt pravilen in zakonit in ker za presojo upravnega akta z dne 7. 12. 2005 niso izpolnjene procesne predpostavke, tožnik svoje zahtevke v zvezi z priznanjem pravic iz pokojninskega zavarovanja ali odmero višine dajatev lahko uveljavlja le pri toženi stranki.

Neutemeljeno pritožbo je sodišče druge stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP zavrnilo.