Jedro

Ker sta stranki izkoristili upravičenje iz sedmega odstavka 41. člena ZIZ in ker ustvaritev možnosti za (samo) morebitno združitev pravd, ki jih vodita dve različni sodišči, ni razlog za delegacijo krajevne pristojnosti iz razloga smotrnosti (67. člena ZPP), je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka (upnik) je pri Okrajnem sodišču v Ljubljani – Centralnem oddelku za verodostojno listino zoper toženo stranko vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. V predlogu za izvršbo je predlagala, naj se v primeru dolžnikovega ugovora postopek nadaljuje pred Okrajnim sodiščem v Kopru. Po ugovoru tožene stranke (dolžnika) zoper sklep o izvršbi VL 167553/2012 z dne 7. 11. 2012 se je postopek nadaljeval pred Okrožnim sodiščem v Kopru pod opr. št. Pg 3/2013. 2. Tožeča stranka je v vlogi z dne 11. 2. 2012 ugovarjala krajevni pristojnosti koprskega sodišča, saj naj bi bilo glede na sedež tožene stranke za odločanje v tem sporu pristojno Okrožno sodišče v Celju. Podredno je odstop zadeve celjskemu sodišču utemeljevala tudi na določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Trdila je, da se bo postopek lažje opravil pred celjskim sodiščem, saj je predmetna pravda neposredno povezana s pravdno zadevo, ki se že vodi pri Okrožnem sodišču v Celju I Pg 282/2012. Spora namreč izhajata iz istih okoliščin, pri čemer se bodo v obeh postopkih izvajali isti dokazi (vpogled v obsežno listinsko dokumentacijo in zaslišanje prič). Tožeča stranka je še predlagala, da Okrožno sodišče v Celju združi obravnavanje obeh zadev v isti postopek.

3. Tožena stranka je s spremembo krajevne pristojnosti soglašala.

4. Okrožno sodišče v Kopru je Vrhovnemu sodišču predlagalo določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje v tej zadevi, to je Okrožnega sodišča v Celju. Pri tem je povzelo razloge, ki jih je v vlogi z dne 11. 2. 2012 navedla tožeča stranka.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

7. Predmetni postopek se je začel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Po drugem odstavku 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) sodišče v primeru razveljavitve dovolilnega dela sklepa o izvršbi nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Pri tem upošteva sporazum o krajevni pristojnosti, če ga je upnik uveljavljal in določno označil v predlogu za izvršbo.

8. Sporazuma o krajevni pristojnosti ni mogoče zaobiti sklicujoč se na razloge, navedene v 67. členu ZPP. Določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču na podlagi 67. člena ZPP bi bila možna samo, če stranki spora ne bi izkoristili upravičenja iz sedmega odstavka 41. člena ZIZ.

9. Iz spisa sledi, da je tožeča stranka v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine določno označila sporazum o krajevni pristojnosti, tožena stranka pa ne označbi listine ne označbi sedeža sodišča ni nasprotovala. Okrajno sodišče v Ljubljani (COVL) je zato pravilno upoštevalo v predlogu za izvršbo označen sporazum o pristojnosti in zadevo odstopilo v odločanje Okrožnemu sodišču v Kopru.

10. Predlog za delegacijo drugega sodišča temelji na možnosti združitve pravd, in sicer obravnavane pravde in pravde, ki že teče pred celjskim sodiščem I Pg 282/2012. V njej tožnica S. d.o.o. (kot izvajalka) od toženk Z. d.o.o. (kot izdajateljice in osnovne menične zavezanke) ter M. d.o.o. (kot meničnega poroka) vtožuje plačilo na podlagi Pogodbe o poslovnem sodelovanju.

11. Zgolj morebitna možnost združitve dveh postopkov ni razlog za odločanje po 67. členu ZPP. Sodišče lahko združi več pravd v skupno obravnavanje iz razlogov, navedenih v 300. členu ZPP, ni pa tega dolžno storiti. Združi lahko samo tiste pravde, ki tečejo pred istim sodiščem.

12. Ker sta stranki izkoristili upravičenje iz sedmega odstavka 41. člena ZIZ in ker ustvaritev možnosti za (samo) morebitno združitev pravd, ki jih vodita dve različni sodišči, ni razlog za delegacijo krajevne pristojnosti iz razloga smotrnosti (67. člena ZPP)(1), je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.

13. Pravdnima strankama je bilo dejstvo, da je pred celjskim sodiščem v teku pravda I Pg 282/2012, znano že pred vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine oziroma pred vložitvijo ugovora zoper sklep o izvršbi v tej zadevi. To pomeni, da stranki, če sta menili, da bo predmetni postopek lažje izvesti pred celjskim sodiščem oziroma da bo pri celjskem sodišču prišlo do združitve teh dveh pravd, sporazuma o krajevni pristojnosti ne bi smeli uveljavljati (tožeča stranka sporazuma v predlogu za izvršbo ne bi smela označiti oziroma tožena stranka bi morala v ugovoru zoper sklep o izvršbi sporazumu nasprotovati), saj bi bilo upoštevaje določila o splošni krajevni pristojnosti za odločanje v tem sporu glede na sedež tožene stranke krajevno pristojno celjsko sodišče (48. člen ZPP).

Op. št. (1): Tako tudi sklepa VS RS III R 26/2001 z dne 6. 9. 2001 in I R 60/2002 z dne 29. 8. 2002, drugače pa sklep VS RS I R 83/2000 z dne 26. 10. 2000.