Jedro

Pritožnica ni uspela izpodbiti dejanskih in pravnih zaključkov sodišča prve stopnje. Dolžnica pri sklepanju darilne pogodbe ni ravnala z namenom zlorabe pravice do odpusta obveznosti. Darilna pogodba je predstavljala zgolj uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani 1. in 3. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1.) zavrnilo ugovor upnice Mestne občine K. z dne 24. 6. 2016; (2.) zavrnilo ugovor dolžnice z dne 11. 7. 2016 in (3.) zavrnilo ugovor upnice z dne 25. 11. 2016. 2. Zoper odločitev v 1. in 3. točki izreka sklepa se je pritožila upnica Mestna občina K. V pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge.

3. Dolžnica je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

O pritožbi zoper 1. točko izreka.

5. Sodišče prve stopnje je zavrnilo upničin ugovor, v katerem je predlagala podaljšanje preizkusnega obdobja. Kot bistveno je navedlo dolžničino zdravstveno stanje in poudarilo, da je višina prijavljenih obveznosti le en od kriterijev pri določitvi preizkusnega obdobja, prav tako pa postopka odpusta obveznosti ni mogoče pogojevati z odstotkom poplačila upnikov. V nadaljevanju (točka 7.3) je detajlno opisalo dolžničino zdravstveno stanje (slednje pritožbeno ni sporno).

6. Pritožnica (upnica) je navedla, da je dolžnica (še v času pred nastopom zdravstvenih okoliščin) kot poslovodja zadolžene pravne osebe opustila pravočasno predlaganje stečaja oziroma izvedbo drugih ustreznih finančnih ukrepov in torej kot poslovodja ni izpolnjevanja vseh zakonsko predpisanih dolžnosti. Sodišče prve stopnje naj bi dalo prevelik poudarek dolžničinemu zdravstvenemu stanju, do razlogov insolventnosti pa se sploh ni opredelilo. Navaja, da je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno (razlogi za insolventnost) ter zmotno uporabljeno materialno pravo. Navaja še, da tudi ni zanemarljivo, da ima dolžnica prihodek, ki se steka v stečajno maso, in nima obveznosti preživljanja mladoletnih otrok.

7. Sodišče prve stopnje se do razlogov insolventnosti res ni opredelilo, vendar zaradi tega še ni podana nepopolna ugotovitev dejanskega stanja oziroma zmotna uporaba materialnega prava, ki ju pritožnica uveljavlja kot pritožbena razloga. Pri tem višje sodišče dodaja, da so tudi sicer navedbe o razlogih insolventnosti, ki se nanašajo na zatrjevano opustitev dolžnega ravnanja dolžnice kot poslovodje, prepavšalne, da bi lahko vplivale na dolžino preizkusnega obdobja.

8. Kot je sodišče prve stopnje pravilno navedlo, se pri določanju preizkusnega obdobja upoštevajo okoliščine, določene v četrtem odstavku 400. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Zakon določa, da sodišče upošteva zlasti starost dolžnika, njegove družinske razmere, zdravstvena in druga osebna stanja ter razloge za insolventnost. Glede na to, da je bila dolžnici zaradi zdravstvenih težav popolnoma odvzeta poslovna sposobnost, je sodišče prve stopnje tudi po presoji višjega sodišča pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tej okoliščini dalo večjo težo. Drži, da dolžnica prejema pokojnino, ki v določenem znesku (približno 230,00 EUR mesečno) predstavlja (polni) stečajno maso, vendar zgolj to še ne more biti razlog za podaljšanje preizkusnega obdobja, saj bi bili v tem primeru zaposleni dolžniki oziroma dolžniki, ki prejemajo stalne denarne prejemke, v bistveno slabšem položaju kot brezposelni dolžniki. To je le ena od okoliščin, ki jih sodišče lahko upošteva pri določitvi preizkusnega obdobja. S tem je višje sodišče odgovorilo tudi na pritožbeno navedbo, da sodišče ni upoštevalo, da dolžnica ni preživninska zavezanka.

O pritožbi zoper sklep v 3. točki izreka.

9. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor upnice iz prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP. Bistvo ugovora (glej Pd 85 in 90) je bil, da je dolžnica v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja neodplačno razpolagala s svojim premoženjem, ko je kot darovalka 15. 6. 2011 sklenila darilno pogodbo z obdarjenkama A. in L. B., na kateri je neodplačno prenesla njen solastni delež 1/6 nepremičnine parc. št. ... k. o. X. Upnica je nadalje navedla, da je bila vrednost darilne pogodbe med strankama pogodbe sporazumno ocenjena na 30.000,00 EUR. Dolžnica je v trenutku neodplačnega razpolaganja z nepremičnino vedela, da z razpolaganjem škoduje upnikom, ki zaradi njenega razpolaganja niso bili niti delno poplačani. Dolžnica je darilno pogodbo s hčerkama sklenila z namenom, da upniki z izvršbo ne bodo mogli poseči na odsvojeno nepremično premoženje. S tem je ravnala v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja, kar je skladno s tretjim odstavkom (v zvezi s četrtim odstavkom 399. člena ZFPPIP) ovira za odpust obveznosti.

10. Sodišče je na naroku 3. 1. 2017 zaslišalo obe zatrjevani obdarjenki (A. in L. B., sicer dolžničini hčeri) in M. B. (sicer dolžničinega začasnega skrbnika, ki je hkrati tudi dolžničin mož). Po tako izvedenem dokaznem postopku je ugotovilo naslednja pravno pomembna dejstva.

Dolžnica je bila v prodajni pogodbi z dne 30. 11. 2010 ena izmed kupcev nepremičnine, ki je bila kupljena za potrebe njenih hčera. Bila je kupka 1/6, ostali kupci so bili obe hčerki (zaslišani kot priči), partner ene od hčera in dolžničin mož (vsi do 1/6, A. B. pa do 1/3). Ta nakup je bil v pretežni meri financiran s kreditno pogodbo z dne 9. 12. 2010. Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da obrok kredita znaša približno 1.100,00 EUR. Vse obroke po kreditni pogodbi, katere sklenitelja sta bila dolžnica in njen mož M. B., odplačujeta hčerki, ki dejansko od nakupa dalje živita v nepremičnini s svojima družinama, in sicer tako, da zneske obroka mesečno, vsaka do ½, plačujeta M. B., sicer kreditojemalcu, ta pa nadalje plačuje kreditodajalki (banki). Tudi znesek kavcije je plačal zakonec ene od hčera. Nadalje je sodišče prve stopnje ugotovilo, da dolžnica nikoli ni imela volje, da bi nepremičnino pridobila v svojo last, saj je bila kupljena izključno za potrebe njenih hčera in njunih družin. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov zaključilo, da je dolžnica tako kreditno kot tudi prodajno pogodbo sklenila v svojem imenu, vendar za tuj račun (na račun hčera in njunih partnerjev). Nikoli ni imela namena pridobiti lastninske pravice na tej nepremičnini. Zato ni sledilo upničini trditvi, da je dolžnica s sklenitvijo pogodbe, ki je bila označena kot darilna pogodba, neodplačno razpolagala s svojim premoženjem. Tudi ni sledilo trditvi, da naj bi s sklepanjem kreditne pogodbe prevzemala nesorazmerne obveznosti. S sklenitvijo darilne pogodbe, kateri edini namen je bil izključno uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem lastništva nepremičnine, pa tudi ni imela namena oškodovati upnike ali zlorabiti postopek.

11. Pritožnica dejanske in pravne zaključke sodišča prve stopnje izpodbija z naslednjimi pritožbenimi razlogi. Glede plačevanja obrokov kredita opozarja, da je sodišče prve stopnje spregledalo izpoved L. B., iz katere izhaja, da njen partner M. B. nakazuje (tudi) stroške za hišo, ki je v lasti njenega partnerja in se oddaja v centru K. Iz navedenega sledi, da so v znesek prejetih nakazil/pologov všteti tudi zneski za plačilo režijskih stroškov v zvezi z nepremičnino v lasti L. partnerja; torej nakazilo očitno ni v celoti namenjeno poplačilu anuitet. Ob tem sodišče prve stopnje tudi ni upoštevalo nespornega dejstva, da kredit še ni v celoti poplačan, ter dejstva, da so bili dolžničini hčerki in njuna partnerja solastniki sporne nepremičnine že pred sklenitvijo darilne pogodbe z dolžnico v skupnem deležu do 4/6 celote in so že iz tega razloga delno prispevali k plačilu anuitet. 12. Namen odpusta obveznosti je poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku omogočiti, da preneha tisti del njegovih obveznosti, ki jih ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku postopka osebnega stečaja ali ki ga lahko pridobi med postopkom osebnega stečaja do poteka preizkusnega obdobja (prvi odstavek 399. člena ZFPPIPP). Ovira za odpust je torej podana, če je dolžnik v pomembnem časovnem obdobju ravnal nepošteno. Tako ravnanje je podano tudi takrat, ko je ravnal nepošteno z namenom škodovati upnikom oziroma je razpolagal s premoženjem, da bi ga skril pred upniki (glej domnevo iz 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP).

13. Pritožnica v pritožbi izpodbija ugotovitev, da sta hčerki tisti, ki v celoti krijeta stroške odplačevanja anuitet po predmetni pogodbi, in sicer z izpovedbo L.B. Navaja, da je priča L. B, povedala, da njen partner M. B. nakazuje (tudi) stroške za hišo, in iz tega zaključuje, da so v znesek prejetih nakazil/pologov všteti tudi zneski za plačilo režijskih stroškov in torej posamezno nakazilo očitno ni namenjeno le odplačilu kredita. Dolžnica ima v odgovoru prav, da je ta del iztrgan iz celotne izpovedbe. Priča L. B. je to povedala, ko je odgovarjala na vprašanje glede natančnih zneskov in ni znala pojasniti višine zneskov, ki izhajajo iz izpisa TRR, ker obroke kredita plačujeta partnerja, plačuje pa se tudi za položnice. Vsekakor pa je povedala, da svoj del obroka s partnerjem plačujeta M. B. Da so obroki kredita plačani redno, sta potrdila tudi M. in A. B., ki jima je sodišče prve stopnje v celoti sledilo, pritožnica pa njuni izpovedbi konkretneje v ničemer ne izpodbija.

14. Sodišče prve stopnje je v tem delu dejansko stanje pravilno ugotovilo in nanj pravilno uporabilo materialno pravo. Upoštevalo je izpovedbe vseh treh zaslišanih, katerih bistvo je, da obroke po kreditni pogodbi plačujeta hčerki A. in L. B. na način, pojasnjen v obrazložitvi sklepa. Drži sicer, da kredit še ni bil v celoti odplačan, vendar to ne spremeni zgoraj omenjene ugotovitve sodišča prve stopnje, da je prišlo pri darilni pogodbi zgolj do uskladitve zemljiškoknjižnega in dejanskega stanja. Vse priče so tudi povedale, da je dolžnica nastopala kot kupka zaradi pridobitve kredita, ki ga ves čas v celoti odplačujeta hčerki s partnerjema.

15. Iz navedenega izhaja, da pritožnica ni uspela izpodbiti dejanskih in pravnih zaključkov sodišča prve stopnje. Dolžnica pri sklepanju darilne pogodbe ni ravnala z namenom zlorabe pravice do odpusta obveznosti. Darilna pogodba je predstavljala zgolj uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem (primerjaj tudi VSL v sklepu Cst 69/2014 z dne 25. 2. 2014 v zadevi St .../2012), zato tudi ni podana ovira za odpust obveznosti iz 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Iz povedanega tudi izhaja, da se je sodišče prve stopnje opredelilo do bistvenih ugovornih navedb in izvedenih dokazov, zato tudi ni podana zatrjevana absolutno bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

16. Pritožba ni utemeljena in niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.