Jedro

Izvršljivost notarskega zapisa se v zemljiški knjigi vpiše na podlagi sklepa zemljiškoknjižnega sodišča, zato ni potreben poseben sklep izvršilnega sodišča.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se s p r e m e n i tako, da se ugovoru ugodi in sklep opr. št. Dn 516/99 z dne 26.7.1999 v popravljenem delu (ko je pripisana k znesku zavarovane terjatve tolarska protivrednost) in zavrnilnem delu (glede vpisa zaznambe izvršljivosti zavarovane denarne terjatve) r a z v e l j a v i. Zaznamba zavrnitve predloga se izbriše.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor predlagatelja kot neutemeljen in obdržalo v veljavi sklep Okrajnega sodišča v Piranu z dne 26.7.1999, s katerim je zemljiškoknjižna referentka popravila zemljiškoknjižni predlog predlagatelja tako, da je v ATS označenem znesku zavarovane terjatve dodala tolarsko protivrednost in zavrnila predlog za zaznambo izvršljivosti zavarovane terjatve.

Zoper sklep o ugovoru je vložil predlagatelj pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da ni nobene ovire za vpis denarne terjatve v ATS brez pripisa tolarske protivrednosti, saj devizna zakonodaja dopušča tak dogovor. V notarskem zapisu se zavarovana terjatev tudi glasi na ATS. Tudi zavrnitev zaznambe izvršljivosti ni pravilna, saj izhaja izvršljivost zavarovane terjatve iz notarskega zapisa. S takšno odločitvijo je zemljiškoknjižno sodišče le zapletlo postopek. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa.

Pritožba je utemeljena.

Po 3. odst. 13. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK) se terjatev, zavarovana s hipoteko, označi s številom denarnih enot, na katere se glasi, v skladu z veljavnimi predpisi. V konkretni zadevi je v listini, ki je bila podlaga za vpis zastavne pravice, zavarovana terjatev označena v avstrijskih šilingih. Kreditno pogodbo in sporazum o zavarovanju terjatve z zastavno pravico na nepremičnini sta sklenili tuja pravna oseba in domača fizična oseba. Posojilo se glasi tako v kreditni pogodbi, kot v notarskem zapisu, v katerem je dogovorjena zastavna pravica na nepremičnini, v tuji valuti in tudi vrnitev posojila je dogovorjena v tuji valuti. Zakon o deviznem poslovanju, ki je veljal v času sklenitve konkretnega pravnega posla (ta je bil sklenjen pred uveljavitvijo Zakona o deviznem poslovanju - Uradni list RS št. 23/99) pa takšnega pravnega posla ni prepovedoval oziroma ni sankcioniral z ničnostjo. Zakon o deviznem poslovanju (Uradni list RS št. 1/91-I) je v 2. odst. 5. člena določal le, da se opravljajo plačila po pogodbah med domačimi osebami na ozemlju Republike Slovenije izključno v domači valuti. Domačim osebam je bilo prepovedano sklepanje poslov v tuji valuti. Zemljiškoknjižno sodišče je zato brez podlage pripisalo k znesku zavarovane terjatve v tuji valuti tolarsko protivrednost in je pritožbeno sodišče v tem delu utemeljeni pritožbi predlagatelja ugodilo, tako kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Pritožba pa je utemeljena tudi v delu, v katerem napada zavrnitev predloga za zaznambo izvršljivosti denarne terjatve v zemljiški knjigi. V konkretni zadevi temelji hipoteka na notarskem zapisu, ki je neposredno izvršljiv, saj je to v notarskem zapisu dogovorjeno, zato ni ovire za vpis izvršljivost zavarovane terjatve v zemljiški knjigi. Izvršljivi notarski zapis je izvršilni naslov (člen 17 ZIZ).

Na podlagi takšnega notarskega zapisa je v zemljiškoknjižnem postopku dopustna neposredna vknjižba hipoteke. Po 2. odst. 244. člena ZIZ se pri vknjižbi zastavne pravice v zemljiški knjigi zaznamuje izvršljivost terjatve, za katero je dovoljena zastavna pravica. Ker se po 251. členu ZIZ v zavarovanje upnikove denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini smiselno uporabljajo določbo 244. in 245. člena tega zakona, ni ovire, da se hkrati z vknjižbo hipoteke na podlagi takega izvršilnega naslova vpiše tudi zaznamba izvršljivosti terjatve, ki izhaja iz notarskega zapisa. Na ta način bo tudi zagotovljeno, da bodo o izvršljivosti seznanjene tretje osebe (člen 245 Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbi predlagatelja v celoti ugodilo in odločilo na podlagi določbe 3. točke 95. člena ZZK tako kot izhaja iz izreka tega sklepa.