Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
1. Tožnica (kreditodajalka) je od toženca (kreditojemalca) zahtevala plačilo obveznosti po kreditni pogodbi, ki jo je toženec kršil s tem, ko je zamujal s plačilom zaporednih obrokov. Zato je tožnica potem, ko je toženca opomnila na zamudo s plačilom in mu dala dodatni 15-dnevni izpolnitveni rok, odstopila od kreditne pogodbe in od toženca zahtevala plačilo vseh predčasno zapadlih obveznosti po kreditni pogodbi. Toženec je kot bistveno ugovarjal, da opominjevalni postopek ni bil pravilno opravljen oziroma, da opomina ni prejel. 2. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku in naložilo tožencu plačati tožnici 11.289,62 EUR z zamudnimi obrestmi.
3. Pritožbeno sodišče je zavrnilo toženčevo pritožbo. Zapisalo je, da je tožnica v zvezi z odstopom od kreditne pogodbe spoštovala vsa pogodbena (in zakonska) določila. Toženec ni plačal več zaporednih mesečnih obveznosti, tožnica je dala kreditojemalcu dodaten primeren rok za izpolnitev obveznosti, ki pa jih toženec v tem roku ni izpolnil. Obvestilo, s katerim je banka dala tožencu dodaten rok za plačilo zapadlih obveznosti, je bilo puščeno na naslovu, ki je naveden v kreditni pogodbi in na katerem toženec prejema sodna pisanja. Toženec zgolj ni prevzel priporočene pošiljke. Sicer pa sodna praksa kot obvestilo o odstopu šteje tudi prejem vložene tožbe ali predloga za izvršbo. Do odstopa je prišlo, če že ne s potekom roka, ki ga je dala banka v obvestilu oziroma pozivu k plačilu dolga, najkasneje, ko je toženec prejel predlog za izvršbo.
4. Zoper to sodbo toženec vlaga predlog za dopustitev revizije. Dopustitev revizije predlaga glede vprašanj: - Ali je bilo v konkretnem primeru pravilno uporabljeno materialno pravo glede obstoja pogojev za odstop od kreditne pogodbe, upoštevajoč dejstvo, da kreditojemalec ni prejel odstopa od pogodbe in ni bil obveščen o odstopu od kreditne pogodbe? - Ali je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka s tem, ko tožeča stranka ni bila zaslišana, kljub temu, da je prejela vabilo na zaslišanje stranke v pravdnem postopku?
5. Predlog ni utemeljen.
6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Ker v obravnavanem primeru pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).