Jedro

Razlog, zaradi katerega sta stranki sklenili pogodbo o zaposlitvi za določen čas, je bil v tej pogodbi opredeljen, t. j. začasno povečan obseg dela. Bolj konkretna opredelitev razloga bi sicer olajšala njegovo dokazovanje, vendar pa izostanek takšne konkretizacije sam po sebi ne more predstavljati nezakonitosti sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

Zgolj zato, ker časovna omejitev pogodbe o zaposlitvi ne sovpada s trajanjem začasno povečanega obsega dela, pogodba praviloma ni nezakonito sklenjena.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razveljavilo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 27. 10. 2006. Ugotovilo je, da je tožeči stranki delovno razmerje prenehalo 30. 4. 2007 in toženi stranki naložilo, da ji je dolžna za obdobje od nezakonite odpovedi do 30. 4. 2007 vpisati v delovno knjižico delovno dobo, izplačati nadomestilo plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakokratnega mesečnega zneska do plačila, ter plačati davke in prispevke. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo (vsebino zavrnjenega tožbenega zahtevka, t. j. sklenitev pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas in reintegracijski zahtevek, je mogoče ugotoviti zgolj iz obrazložitve prvostopenjske sodbe, ne pa tudi iz samega izreka, kakor bi bilo to sicer pravilno). Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je presodilo, da je bila pogodba o zaposlitvi zakonito sklenjena za določen čas (od 1. 5. 2006 do 30. 4. 2007 - sodišče je kot datum prenehanja pogodbe očitno pomotoma navedlo datuma 30. 4. 2006 in 30. 6. 2007). Ugotovilo je, da je zaradi primopredaje poslov oziroma odprodaje dela podjetja tožene stranke in zaradi povečanega števila zdravil, za katera je tožena stranka potrebovala registracijo, obstoj razloga začasno povečanega obsega dela dokazan. Izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, je razveljavilo, ker tožeči stranki ni bil omogočen zagovor.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo sodišča prve stopnje, zato je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijani (zavrnilni) del prvostopenjske sodbe.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Kot razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas je bil naveden začasno povečan obseg dela, kar ne drži, razlog pa tudi ni bil konkretiziran. Pogodba je bila sklenjena za določen čas zato, ker je vodstvo odobravalo sklepanje pogodb za eno leto. Tožena stranka ni dokazala, da je do prodaje in prenosa podjetja že prišlo, zato potreba po delu tožeče stranke še vedno obstaja. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi, oziroma podredno, da zadevo vrne v novo sojenje.

4. Revizija je bila v skladu z 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

7. Rok za vložitev revizije je 30 dni od vročitve prepisa drugostopenjske sodbe (prvi odstavek 367. člena ZPP). Tožeči stranki je bila izpodbijana sodba vročena 7. 1. 2008. Ker je dopolnitev revizije vložila 16. 7. 2008, kar je po poteku roka iz citiranega določila ZPP, Vrhovno sodišče te vloge ni smelo upoštevati.

8. Bistvenih kršitev določb pravdnega postopka revizija ne uveljavlja, zato v tem obsegu Vrhovno sodišče izpodbijane sodbe ni moglo in smelo preizkusiti.

9. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

10. Revizija se nanaša na tisti del odločitve, s katerim je bil zavrnjen zahtevek za ugotovitev, da sta stranki sklenili pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas in reintegracijski zahtevek. Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da je bil razlog, zaradi katerega sta stranki sklenili pogodbo o zaposlitvi za določen čas, v tej pogodbi opredeljen. Gre za razlog iz 3. alinee prvega odstavka 52. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 42/2002), t. j. začasno povečan obseg dela. Revizija zmotno očita, da ta razlog v pogodbi o zaposlitvi ni bil konkretiziran. Kot je pritožbeno sodišče pravilno obrazložilo, bi bolj konkretna opredelitev razloga sicer olajšala njegovo dokazovanje, vendar pa izostanek takšne konkretizacije sam po sebi ne more predstavljati nezakonitosti sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Stranki sta pogodbo o zaposlitvi sklenili v pisni obliki, tako kot to zahteva drugi odstavek 10. člena ZDR, navedli zakonski razlog za njeno sklenitev (začasno povečan obseg dela) in opredelili trajanje pogodbe za čas enega leta od 1. 5. 2006 dalje (prvi odstavek 53. člena ZDR). Da je bila pogodba tudi utemeljeno sklenjena prav iz navedenega zakonskega razloga, pa je po oceni izpodbijane sodbe tožena stranka dokazala, zato ji v ničemer ni mogoče očitati, da je institut pogodbe o zaposlitvi za določen čas zlorabila.

11. Drugostopenjska presoja o obstoju razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas po 3. alinei prvega odstavka 52. člena ZDR je oprta na naslednje ugotovitve. Tožena stranka je rabila dodatno delovno moč iz dveh razlogov: ker se je obseg dela zaradi registracije zdravil brez recepta povečal zaradi povečanja števila preparatov, ki so jih želeli dati na trg pred prodajo dela podjetja in zaradi priprav na primopredajo ob prodaji dela podjetja PCH. Ker je iz teh dveh razlogov prišlo do povečanega obsega dela, je sklenila s tožečo stranko pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Navedene ugotovitve predstavljajo dokazno oceno sodišča, na katero je Vrhovno sodišče pri svojem odločanju vezano (tretji odstavek 370. člena ZDR) in ker je v reviziji ni dovoljeno izpodbijati, ni mogoče upoštevati revizijskih očitkov, da začasno povečanega obsega dela ni bilo in da je bila pogodba za določen čas sklenjena zato, ker naj bi vodstvo družbe odobravalo sklepanje pogodb za eno leto. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je sodišče druge stopnje pravilno ugotovilo, da pogodba o zaposlitvi za določen čas ni bila sklenjena v nasprotju z zakonom in tožbeni zahtevek na ugotovitev, da sta stranki sklenili pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, utemeljeno zavrnilo. Zaradi nezakonite izredne odpovedi je tožeči stranki pravilno priznalo delovno razmerje do izteka veljavnosti sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas, v presežku pa reintegracijski zahtevek zavrnilo.

12. Neutemeljeno je zatrjevanje revizije, da tožena stranka ni dokazala, da je do prodaje in prenosa podjetja že prišlo, zato naj bi potreba po delu tožeče stranke še vedno obstajala. Sodišče druge stopnje je pravilno obrazložilo, da stranki pogodbe o zaposlitvi za določen čas nista sklenili za čas do odprodaje dela podjetja, zato dejstvo, da ob izteku veljavnosti sklenjene pogodbe še ni prišlo do prenosa dela podjetja, v ničemer ne more vplivati na drugačno odločitev o zahtevku za transformacijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. V zvezi s tem Vrhovno sodišče opozarja tudi na stališče, ki ga zavzelo v sklepu VIII Ips 151/2007 z dne 26. 2. 2008 in po katerem je lahko v primeru začasno povečanega obsega dela trajanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas omejeno z določenim datumom (v obravnavani zadevi z obdobjem enega leta), zgolj zato, ker takšna časovna omejitev pogodbe o zaposlitvi ne sovpada s trajanjem začasno povečanega obsega dela, pa pogodba praviloma ni nezakonito sklenjena.

13. Ker z revizijo uveljavljani razlogi niso utemeljeni, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.