Jedro

Pritožba utemeljeno opozarja, da je dejansko stanje v obravnavani zadevi drugačno, kot je bilo dejansko stanje v zadevi I Ip 180/2022. Iz poročila izvršitelja namreč izhaja, da v obravnavni zadevi rubež zaradi odsotnosti dolžnika ni bil izveden. Zaradi odsotnosti dolžnika pa tudi uporaba določbe 73. člena Pravilnika o izvršiteljevem pozivu dolžniku oziroma drugim navzočim osebam pred opravo rubeža ni mogla priti v poštev. V takem primeru, ko že pojmovno ni bilo mogoče dolžnika pozvati k prostovoljnemu plačilu terjatve in ko rubež zaradi odsotnosti dolžnika ni bil opravljen, izvršitelju ni mogoče odreči plačila za delo in povrnitev stroškov, ki so nastali z neizvedenim rubežem, četudi je v takem primeru na kraj rubeža odšel pomočnik izvršitelja in ne izvršitelj sam. Povrnitev stroškov takšnega neizvedenega rubeža, ki jih je izvršitelj upniku obračunal z obračunom za delo in stroške izvršitelja, pa lahko nato upnik zahteva od dolžnika (peti odstavek 38. člena ZIZ).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v točki 1 izreka spremeni tako, da se znesek 25,11 EUR nadomesti z zneskom 86,60 EUR.

II. Dolžnik mora upniku v roku 8 dni od vročitve tega sklepa povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 175,73 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pod točko 1 izreka dolžniku naložilo, da mora upniku v osmih dneh povrniti 25,11 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku osemdnevnega roka za izpolnitev dalje, pod točko 2 izreka pa je dolžniku naložilo, da mora v osmih dneh od vročitve tega sklepa povrniti 37,33 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, in sicer stroškov vloge upnika z dne 3. 3. 2023. 2. Zoper točko 1 izreka, in sicer v delu, v katerem sodišče prve stopnje upnikovemu zahtevku za povrnitev stroškov izvršitelja ni ugodilo (tj. glede 61,49 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi) se pritožuje upnik in predlaga razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje v tem delu ter priglaša pritožbene stroške. Sodišču prve stopnje očita, da je zmotno ugotovilo, da je upnik z vlogo z dne 3. 3. 2023 priglasil stroške izvršitelja na podlagi Poročila izvršitelja o neuspešnem rubežu z dne 28. 2. 2023, saj je iz poročila izvršitelja z dne 28. 2. 2023 jasno razvidno, da rubež premičnih stvari ni bil izveden, ker dolžnika ni bilo doma. Graja tudi sklicevanje sodišča prve stopnje na sklep Višjega sodišča v Mariboru I Ip 180/2022 z dne 10. 5. 2022 in izpostavlja, da sodišče prve stopnje ni pojasnilo, kako je stališča iz te odločbe uporabilo v obravnavani zadevi. Meni, da sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi ni ustrezno ugotavljalo relevantnega dejanskega stanja, ampak je odločitev arbitrarno oprlo na sodno prakso, pri čemer pa je bilo dejansko stanje v obravnavani zadevi drugačno od dejanskega stanja v citirani odločbi. Upnik izpostavlja, da 73. člen Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja (v nadaljevanju: Pravilnik) sicer res določa, da mora postavljeni izvršitelj, preden začne z rubežem, osebe iz prvega odstavka 53. člena Pravilnika, če so navzoče, pozvati na plačilo zneska. Vendar pa po mnenju upnika citirana določba določa nujno ravnanje izvršitelja le v primeru, ko je dolžnik pred rubežem navzoč, in ne predstavlja ovire za opravo neposrednih dejanj s strani pomočnika izvršitelja v primeru, ko osebe iz prvega odstavka Pravilnika ob rubežu niso navzoče. V obravnavani zadevi dolžnik ob rubežu ni bil navzoč, in je bil rubež premičnin neizveden, ker dolžnika ni bilo doma. Sodišče prve stopnje je po mnenju upnika tako napravilo napačen sklep, da neizvedeni rubež, ki ga je opravil pomočnik izvršitelja, ni bil opravljen v skladu z drugim odstavkom 38.a člena Pravilnika.

3. Dolžnik je v odgovoru na pritožbo navedel, da mu ni jasno, zakaj je poziv prejel po štirih mesecih in zdaj, ko je bil dolg že v celoti poravnan.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje uvodoma pojasnjuje, da je bil izvršilni postopek s sklepom z dne 24. 3. 2023 sicer ustavljen, vendar to ni ovira, da sodišče druge stopnje ne bi odločilo o pritožbi upnika, ki je bila vložena pred ustavitvijo postopka in pri kateri je upnik v vlogi, s katero je umaknil predlog za izvršbo, izrecno vztrajal. 6. Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrnitvi dela stroškovnega zahtevka, ki se nanaša na stroške, nastale v zvezi z neizvedenim rubežem, ki ga je 28. 2. 2023 poskušal opraviti pomočnik izvršitelja, oprlo na določbe 38.a, 72. in 73. člena Pravilnika. Pri tem se je sklicevalo na sklep Višjega sodišča v Mariboru I Ip 180/2022, v katerem je višje sodišče sprejelo stališče, da smejo pomočniki izvršitelja izvršilni dejanji rubeža vozila in odvzema registrskih tablic v skladu z drugim odstavkom 38.a člena Pravilnika opraviti šele po tem, ko je izvršitelj dolžniku vročil sklep o izvršbi, če ta predhodno še ni bil vročen (72. člen Pravilnika), in ga pozval na prostovoljno izpolnitev obveznosti (73. člen Pravilnika), ter da stroškov, ki so upniku nastali neposredno v zvezi z nepravilno (po pomočniku izvršitelja) opravljenim in posledično razveljavljenim rubežem, ni mogoče šteti kot potrebnih za izvršbo, zaradi česar jih ni mogoče naložiti v plačilo dolžniku.

7. Pritožba utemeljeno opozarja, da je dejansko stanje v obravnavani zadevi drugačno, kot je bilo dejansko stanje v zadevi I Ip 180/2022. Iz poročila izvršitelja namreč izhaja, da v obravnavni zadevi rubež zaradi odsotnosti dolžnika ni bil izveden. Zaradi odsotnosti dolžnika pa tudi uporaba določbe 73. člena Pravilnika o izvršiteljevem pozivu dolžniku oziroma drugim navzočim osebam pred opravo rubeža ni mogla priti v poštev. V takem primeru, ko že pojmovno ni bilo mogoče dolžnika pozvati k prostovoljnemu plačilu terjatve in ko rubež zaradi odsotnosti dolžnika ni bil opravljen, izvršitelju ni mogoče odreči plačila za delo in povrnitev stroškov, ki so nastali z neizvedenim rubežem, četudi je v takem primeru na kraj rubeža odšel pomočnik izvršitelja in ne izvršitelj sam. Povrnitev stroškov takšnega neizvedenega rubeža, ki jih je izvršitelj upniku obračunal z obračunom za delo in stroške izvršitelja, pa lahko nato upnik zahteva od dolžnika (peti odstavek 38. člena ZIZ).

8. Izvršitelj je bil v zvezi z neizvedenim rubežem z dne 28. 2. 2023 tako upniku upravičen obračunati plačilo za neizvedeni rubež po četrtem odstavku tar. št. 1 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju Pravilnik o tarifi) v višini 125 točk, kar ob vrednosti točke 0,28 EUR znaša 35 EUR in 5% materialnih stroškov od tega zneska v višini 1,75 EUR. Prav tako je bil upravičen tudi do plačila kilometrine za pot 35 km v znesku 30% cene za en liter 95 oktanskega bencina (tj. 0,39 EUR) za vsak prevožen kilometer, kar znaša 13,65 EUR, skupaj torej do plačila 50,40 EUR in 22% DDV od tega zneska, vse skupaj 61,49 EUR. Upnik pa je upravičen povrnitev teh stroškov kot potrebnih za postopek zahtevati od dolžnika (peti odstavek 38. člena ZIZ).

9. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v točki 1 izreka spremenilo tako, da je s sklepom sodišča prve stopnje določen znesek 25,11 EUR, ki je bil naložen v plačilo dolžniku, zvišalo za 61,49 EUR, na 86,60 EUR.

10. Upnik, ki je s pritožbo uspel, je upravičen do povrnitve pritožbenih stroškov (peti odstavek 38. člena ZIZ), in sicer 200 točk za sestavo pritožbe in 2% materialnih stroškov, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR skupaj znaša 122,40 EUR, 22% DDV od tega zneska v višini 26,93 EUR in 26,40 EUR sodne takse, vse skupaj 175,73 EUR. Če dolžnik upniku stroškov ne bo povrnil v danem roku, mora od nastopa zamude dalje plačati tudi zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – v nadaljevanju OZ v zvezi s prvim odstavkom 378. člena OZ).