Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj:

(1) Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialnopravne določbe 341. člena OZ in načelo akcesornosti pripoznave zastaranja, ko je odločilo, da je tožena stranka pripoznala zastarane obveznosti v znesku 47.277,03 EUR in tožbenemu zahtevku ugodilo tudi v preostanku (skupaj 41.495,11 EUR), čeprav je potrdilo ugotovitev sodišča prve stopnje, da je znesek obveznosti le 11.139,13 EUR?

(2) Ali ima sodba sodišča druge stopnje s tem, ko je sodišče odločilo, da je tožena stranka pripoznala zastarane obveznosti v znesku 47.277,03 EUR in ugodilo tožbenemu zahtevku tudi v preostanku (skupaj 41.495,11 EUR), čeprav je potrdilo ugotovitev sodišča prve stopnje, da je znesek obveznosti le 11.139,13 EUR, pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, ker nima razlogov, oziroma so si razlogi o odločilnih dejstvih v nasprotju, in je s tem podana kršitev pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj:

-Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialnopravne določbe 341. člena OZ in načelo akcesornosti pripoznave zastaranja, ko je odločilo, da je tožena stranka pripoznala zastarane obveznosti v znesku 47.277,03 EUR in tožbenemu zahtevku ugodilo tudi v preostanku (skupaj 41.495,11 EUR), čeprav je potrdilo ugotovitev sodišča prve stopnje, da je znesek obveznosti le 11.139,13 EUR?

-Ali ima sodba sodišča druge stopnje s tem, ko je sodišče odločilo, da je tožena stranka pripoznala zastarane obveznosti v znesku 47.277,03 EUR in ugodilo tožbenemu zahtevku tudi v preostanku (skupaj 41.495,11 EUR), čeprav je potrdilo ugotovitev sodišča prve stopnje, da je znesek obveznosti le 11.139,13 EUR, pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, ker nima razlogov, oziroma so si razlogi o odločilnih dejstvih v nasprotju, in je s tem podana kršitev pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP?

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženka dolžna v 15-ih dneh plačati prvi tožnici 3.713,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 5. 2021 do plačila, preostalim trem tožnikom pa vsakemu 1.237,68 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 5. 2021 do plačila (I. točka izreka). Tožbeni zahtevek je zavrnilo v delu, v katerem so tožniki zahtevali, da je toženka dolžna plačati prvi tožnici znesek 17.327,83 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 10. 2017 do 11. 5. 2021 ter preostalim trem tožnikom vsakemu 5.580,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi za enako obdobje (II. točka izreka). Odločilo je še, da tožniki nosijo 81,39 % pravdnih stroškov, toženka pa 18,61 % pravdnih stroškov (III. točka izreka).

2.Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnikov ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v II. in III. točki izreka spremenilo tako, da je toženka dolžna v 15-ih dneh plačati prvi tožnici še 17.327,83 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 5. 2021 dalje do plačila in preostalim trem tožnikom še vsakemu 5.580,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 5. 2021 dalje do plačila ter da jim je toženka dolžna v celoti povrniti njihove pravdne stroške. Pritožbo toženke je zavrnilo in v I. točki izreka potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je še, da je toženka dolžna tožnikom v 15-ih dneh plačati 1.773,24 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka dalje do plačila.

3.Toženka predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanj:

-Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialnopravne določbe 341. člena OZ in načelo akcesornosti pripoznave zastaranja, ko je odločilo, da je tožena stranka pripoznala zastarane obveznosti v znesku 47.277,03 EUR in tožbenemu zahtevku ugodilo tudi v preostanku (skupaj 41.495,11 EUR), čeprav je potrdilo ugotovitev sodišča prve stopnje, da je znesek obveznosti "le" 11.139,13 EUR?

-Ali ima sodba sodišča druge stopnje s tem, ko je sodišče odločilo, da je tožena stranka pripoznala zastarane obveznosti v znesku 47.277,03 EUR in ugodilo tožbenemu zahtevku tudi v preostanku (skupaj 41.495,11 EUR), čeprav je potrdilo ugotovitev sodišča prve stopnje, da je znesek obveznosti "le" 11.139,13 EUR, pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, ker nima razlogov, oziroma so si razlogi o odločilnih dejstvih v nasprotju, in je s tem podana kršitev pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP?

-Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialnopravne določbe 341. in 364. člena OZ, ko je predlog poravnave tožene stranke (A19) štelo za pripoznavo zastarane terjatve?

-Ali je sodišče druge stopnje s tem, ko je predlog poravnave tožene stranke (A19) štelo za pripoznavo zastarane terjatve, prekoračilo trditveno podlago pravdnih strank in je s tem podana kršitev pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP?

-Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialnopravne določbe 341. in 364. člena OZ, ko je predlog poravnave tožene stranke (A19) štelo za pripoznavo zastarane obveznosti po temelju in višini, čeprav višina nikoli ni bila znana?

-Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialnopravne določbe 341. in 364. člena OZ, ko je štelo, da ne more biti pripoznava dolga dana po temelju?

-Ali so glede na okoliščine konkretnega primera izpolnjeni pogoji za spremembo prvostopenjske sodbe na pritožbeni stopnji brez obravnave glede na dejstva, ugotovljena v postopku na prvi stopnji in pomembna za presojo osnutka poravnave tožene stranke (A19)?

-Ali je sodišče druge stopnje zadostilo načelu neposrednosti in pravici do izjave pri odločanju o pritožbi?

-Ali je sodišče druge stopnje z ugotovitvijo, da tožena stranka z osnutkom poravnave (A19) ni pripoznala le dolga, ampak zastarane terjatve v znesku 47.277,03 EUR, strankam pa ni omogočilo, da se o tem izjavijo pred izdajo odločbe (t. i. sodba presenečenja), storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP?

-Ali je sodišče druge stopnje ob spremembi sodbe sodišča prve stopnje kršilo določbe 360. člena ZPP, ker obrazložitev ne zadošča standardu obrazloženosti sodbe sodišča druge stopnje?

-Ali sta sodišči pravilno uporabili materialno pravo, ko sta presodili, da predlog poravnave tožene stranke (A19) in s tem morebitna pripoznava dolga oziroma pripoznava zastaranja nima napak volje?

-Ali sta sodišči s tem, ko sta zaključili, da je višina obveznosti 11.139,13 EUR, zagrešili bistvene kršitve določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP?

-Ali sta sodišči s tem, ko sta zaključili, da dedni delež prvotožeče stranke znaša 1/3, drugo, tretje in četrtotožeče stranke pa 1/9, zagrešili bistvene kršitve določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP?

4.Predlog je delno utemeljen.

5.Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) so v obravnavanem primeru izpolnjeni glede pravnih vprašanj, opredeljenih v izreku sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tako začrtanem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

6.Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Zveza: