Jedro

Kot izhaja iz listinske dokumentacije, specialistka nevrologinja tožniku res ni predpisala ročnih masaž v smislu redne in nujne rehabilitacije, kar pa še ne pomeni, da tožnik do povračila stroškov te storitve ni upravičen. Bistveno je, da mu je nevrologinja ročne masaže priporočila.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se v I. točki izreka znesek „2.889,54 EUR“ nadomesti z zneskom „2.783,14 EUR“, v II. točki izreka pa se znesek „500,00 EUR“ nadomesti z zneskom „606,40 EUR“, sicer se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je toženki naložilo plačilo odškodnine v znesku 2.889,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 5. 2013 dalje do plačila (I. točka izreka). Višji tožbeni zahtevek – za znesek 500,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi – je zavrnilo (II. točka izreka) ter odločilo, da je toženka dolžna tožniku povrniti stroške pravdnega postopka v znesku 1.230,25 EUR, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje toženka iz razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Meni, da ni podlage za povrnitev stroška masaže, saj tožnik na masaže ni bil napoten. Zgolj priporočilo nevrologinje ne predstavlja napotila v smislu redne in nujne rehabilitacije. Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da je tožnik upravičen do povrnitve stroška masaž. Za masažo, ki predstavlja nadstandardno storitev, se je odločil sam. Gre za nadstandardni strošek, medtem ko je odgovorna oseba dolžna povrniti le razumne stroške zdravljenja. Graja odločitev sodišča, ki ni upoštevalo valoriziranega zneska že plačane odškodnine. Izpostavlja, da bi moral biti znesek prisojene odškodnine nižji za 106,40 EUR. Ker sodišče valorizacije ni upoštevalo, je zmotno uporabilo materialno pravo. Opozarja na napačno odločitev glede pravdnih stroškov in v zvezi s tem izpostavlja, da je bil izvedenec medicinske stroke v postopek pritegnjen tudi zaradi ugotavljanja trajnega zmanjšanja tožnikovih življenjskih aktivnosti, v tem delu pa je bil tožbeni zahtevek zavrnjen. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo v izpodbijanem delu spremeni, podredno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je bila vročena tožniku, ki pa nanjo ni podal odgovora.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Prvo sodišče je tožniku iz naslova materialne škode utemeljeno priznalo strošek ročnih masaž v znesku 740,00 EUR. Višina zneska med pravdnima strankama niti ni sporna, sporno pa je, ali je tožnik do teh stroškov sploh upravičen, upoštevaje dejstvo, da ga zdravnik na masaže ni napotil v smislu redne in nujne rehabilitacije. Odgovor na to vprašanje je odvisen od predhodne ugotovitve, ali so bili glavoboli, ki jih zatrjuje tožnik, v vzročni zvezi s škodnim dogodkom ter kakšen je bil vpliv masaže na tožnikovo okrevanje. V zvezi s tem je podal prepričljiv odgovor izvedenec medicinske stroke s področja nevrologije, profesor dr. T. P., ki je na obe vprašanji odgovoril pritrdilno. Prvo sodišče je njegove ugotovitve, ki jim nobena od pravdnih strank ni prepričljivo ugovarjala, sprejelo v svojo odločitev in pravilno priznalo vtoževano postavko iz naslova ročnih masaž. Izvedenec je potrdil, da je bilo zdravljenje z masažami povsem ustrezno in je pomembno pripomoglo k hitrejšemu izboljšanju tožnikovega zdravja. Tudi iz listinske dokumentacije, na katero se v obrazložitvi sklicuje prvo sodišče, izhaja, da se po ročnih masažah tožnikovo stanje glede glavobolov izboljšuje. Kot izhaja iz listinske dokumentacije (prilogi A4, A7) specialistka nevrologinja tožniku res ni predpisala ročnih masaž v smislu redne in nujne rehabilitacije, kar pa še ne pomeni, da tožnik do povračila stroškov te storitve ni upravičen. Bistveno je, da mu je nevrologinja ročne masaže priporočila. Pritožba zmotno izpostavlja nadstandardnost tovrstnih stroškov in možnost absurdnih situacij, ko bi morala odgovorna oseba oškodovancu povrniti stroške oskrbe najboljše kvalitete. Seveda tudi takšni primeri niso izključeni, vendar obravnavani ne sodi mednje. Strošek ročnih masaž v znesku 740,00 EUR glede na naravo in višino predstavlja povsem razumen strošek zdravljenja, še posebej zato, ker ga je priporočila zdravnica specialistka, izvedenec pa je ugotovil ustreznost takšne terapije in njen pomemben prispevek k izboljšanju tožnikovega zdravja.

6. Pritožba utemeljeno opozarja na zmotno uporabo materialnega prava zaradi neupoštevanja valoriziranega zneska odškodnine. Sodišče sodi v okviru postavljenega zahtevka, zato ugotovitev prvega sodišča, da bi bil upravičen celo do višjega zneska, na končno odločitev nima vpliva. Pravno podlago za valorizacijo že plačanega dela odškodnine predstavlja drugi odstavek 168. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ). Odmera povračila škode po cenah ob izdaji sodne odločbe zagotavlja ohranitev realne vrednosti prisojene odškodnine, pri čemer je treba na enak način – z valorizacijo – upoštevati tudi realno vrednost že izplačane akontacije. Valorizacijo delnih plačil narekuje pravilo, da z delnim plačilom denarna obveznost delno preneha (prvi odstavek 270. člena in drugi odstavek 285. člena OZ). Prvo sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, ker ni upoštevalo valorizacije delnega plačila v višini 2.906,40 EUR. Zato je bilo treba pritožbi toženke ugoditi in poleg že nesporno plačane odškodnine v višini 2.800,00 EUR upoštevati še valorizacijo v višini 106,40 EUR ter za ta znesek znižati prisojeno odškodnino iz I. točke izreka. Ob upoštevanju valoriziranega zneska že izplačane odškodnine je dolžna toženka tožniku plačati še znesek 2.783,14 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 5. 2013 dalje do plačila. Upoštevaje določbo pete alineje 358. člena ZPP je bilo treba sodbo v I. točki izreka spremeniti in znižati prisojeni znesek odškodnine za znesek valorizacije (za 106,40 EUR) ter za razliko tožbeni zahtevek zavrniti (II. točka izreka). V preostalem delu pritožba toženke ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo na podlagi določbe 353. člena ZPP zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sodbo prvega sodišča. 7. Pritožbena zatrjevanja v zvezi z nepravilno odmero pravdnih stroškov so neutemeljena. Po pooblastilu drugega odstavka 154. člena ZPP ima sodišče možnost, da ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki stroške postopka, četudi stranka le deloma zmaga v pravdi. Tega pooblastila se je poslužilo prvo sodišče v obravnavanem primeru in svojo odločitev prepričljivo argumentiralo. Pritrditi je stališču prvega sodišča, da posebni stroški z zavrnjenim delom niso nastali. Res je izvedenec v točki Ad 6 odgovoril na vprašanje glede trajnih posledic – sicer le z ugotovitvijo, da tožnik trajnih posledic nima. Pri tem pa je pomembno, da je že tožnik v svojem zaslišanju izpovedal, da trajnih posledic nesreče nima, saj praktično lahko dela vse. Tako niti ni bilo več potrebe po ugotavljanju njegovega trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti, izvedenec pa se je v svojem izvedeniškem mnenju pretežno osredotočil na vprašanja, pomembna za oceno ostale nematerialne škode (telesne bolečine in nevšečnosti ter strah) in materialne škode (masaže).

8. Kadar pritožbeno sodišče spremeni odločbo sodišča prve stopnje, odloči o stroških celotnega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP). V obravnavani zadevi je toženka uspela le z minimalnim delom, zato pritožbeno sodišče, upoštevaje določbo 154. člena ZPP v povezavi s 165. členom istega zakona, v odločitev o stroških ni poseglo.

9. Zaradi minimalnega uspeha v pritožbenem postopku nosi toženka svoje pritožbene stroške (154. člen ZPP v povezavi s 165. členom istega zakona).