Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
6. 7. 2005
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A. & A., zidarstvo, uvoz - izvoz, špedicija, d.o.o., Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 28. junija 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
Ustavna pritožba družbe A. & A. zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cpg 204/2003 z dne 20. 11. 2003 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Kopru št. Pg 158/2002 z dne 19. 3. 2003 se ne sprejme.
1.Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Kopru št. Ig 2001/00810 z dne 12. 12. 2001 v 1. in 3. točki izreka in tožbeni zahtevek pritožnice zavrnilo. Sodišče druge stopnje je pritožbo pritožnice (v pravdni zadevi tožnice) zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
2.Pritožnica vlaga ustavno pritožbo zoper v izreku navedeno sodno odločbo. Navaja, da je za družbo C., d.o.o., V., opravljala določena gradbena dela. Ker obveznosti po izstavljenem računu niso bile v celoti plačane, je zoper družbo V. V., d.o.o., V., vložila predlog za izvršbo misleč, da gre za isto družbo. Na glavni obravnavi je pritožnica popravila naziv tožene stranke v V., d.o.o., in opozorila, da je do pomotnega zapisa imena tožene stranke prišlo zaradi kršitve načela izključenosti. Sodišči sta šteli, da ni šlo za popravo naziva, temveč za subjektivno spremembo tožbe. Pritožnica navaja, da je v pritožbi opozarjala, da zaradi skoraj identičnega imena dveh družb, ki imata sedež tudi na istem naslovu, lahko pride do zamenjave in da zato ni šlo za spremembo tožbe. Navaja, da je v pritožbi opozarjala, da je naročilnico podpisal Č. Č. direktor družbe V. V., d.o.o., in ne direktor družbe V., d.o.o., na te pritožbene navedbe pa naj sodišče ne bi odgovorilo. S tem, naj bi ji bila kršena pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave).
3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi kršitev pri ugotavljanju dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. Ustavno sodišče skladno s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.
4.Z vidika 22. člena Ustave bi bile lahko relevantne navedbe pritožnice, da pritožbeno sodišče ni odgovorilo na pritožbene navedbe. Iz 22. člena Ustave izhaja obveznost sodišča, da se seznani z navedbami strank, pretehta njihovo dopustnost in pravno relevantnost ter se do njih v obrazložitvi svoje odločbe opredeli, vendar se slednja dolžnost nanaša samo na navedbe, ki so dopustne in za odločitev pomembne. S sklicevanjem pritožbenega sodišča, da gre za spor majhne vrednosti in da je presojalo zadevo glede na ugotovljeno dejansko stanje, je sodišče druge stopnje posredno odgovorilo, da v sporu majhne vrednosti zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja s pritožbo ni mogoče uveljavljati. S tem je pritožnica posredno dobila odgovor na trditve, da je naročilnico podpisal direktor tožene stranke. Tako se pokaže, da izpodbijana sodba ima razloge in da je očitek o kršitvi pravice iz 22. člena Ustave neutemeljen.
5.Za pritožnico je sporno stališče sodišč, da s tem, ko je tožeča stranka na naroku spremenila naziv tožene stranke iz V. V., d.o.o., v V., d.o.o., ne gre za popravo tožbe, temveč za subjektivno spremembo tožbe, v katero tožena stranka ni privolila. Vendar pritožnica z navedbami v ustavni pritožbi ni izkazala, da bi bilo navedeno stališče nezdružljivo s pravico iz 22. člena Ustave. Zgolj to, da pritožnica razume pravo drugače od sodišč, namreč samo po sebi ne zadošča za utemeljitev ustavne pritožbe.
6.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.
7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter članici mag. Marija Krisper Kramberger in Milojka Modrijan. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
Predsednica senata
dr. Dragica Wedam Lukić