Jedro

V novo opravljenem zapuščinskem postopku je potrebno upoštevati sporni dedni dogovor, če se nanaša tudi na denacionalizirano premoženje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da sta dediča naknadno najdene zapuščine, to je odškodnine v obveznicah Odškodninske družbe d.d. v nominalni vrednosti 35.306,47 EUR, določene s pravnomočno odločbo UE ... z dne 15.10.2003, št. 32000-236/92-22/KI, to je 691 obveznic z oznako SOS 2E po 51,13 EUR, zapustnikova sinova An. P. do 4/5 (oziroma 553 obveznic) in Al. P. do 1/5 (oziroma 138 obveznic).

Pritožbo zoper sklep vlaga dedič Al. P. in navaja, da so dediči na zapuščinski obravnavi dne 18.3.1964 sklenili dedni dogovor, iz katerega izhaja, da je pritožnik po zapustniku prejel vse pravice iz nacionaliziranega premoženja in agrarne reforme, zaradi česar je izpodbijani sklep nezakonit. Pritožba ni utemeljena.

Za dedovanje denacionaliziranega premoženja vsebuje Zakon o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27I/1991-I in nadaljnji, v nadaljevanju: ZDen) posebne določbe, po katerih sodišče izvede nov zapuščinski postopek, v kolikor v prvotnem zapuščinskem postopku ni odločalo tudi o dedovanju premoženja, ki gre upravičencu po odločbi o denacionalizaciji (prvi odstavek 74. člena ZDen). Po 82. členu ZDen lahko zapuščinsko sodišče denacionalizirano premoženje razdeli s sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju, vendar pod pogojem, da v prvotnem postopku ni bilo niti oporočnih razpolaganj, niti dednopravnih pogodb, niti dednopravnih izjav, če je torej prvotni zapuščinski postopek tekel izključno na podlagi zakona. Temu v obravnavani zadevi ni mogoče pritrditi, saj se je dedič M. P. dedovanju odpovedal, dedič dr. J. P. pa je svoj dedni delež odstopil Al. P. Kljub temu bi bilo v novo opravljenem zapuščinskem postopku potrebno upoštevati sporni dedni dogovor, če bi se nanašal tudi na denacionalizirano premoženje, česar pa vsebina dednega dogovora ne omogoča. Res je sicer, da iz 4. točke dednega dogovora izhaja, da prejme pritožnik vse pravice iz nacionaliziranega premoženja in agrarne reforme, vendar pa iz zapisnika zapuščinske obravnave z dne 18.3.1964 izhaja, da se te pravice nanašajo le na odškodnino za nacionalizirano opekarno ter za zemljišča, ki so bila zapustniku odvzeta z agrarno reformo leta 1946, ne pa tudi na bodoče premoženje, ki je predmet izpodbijanega sklepa.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter na podlagi 163. člena Zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/1976 in nadaljnji) v zvezi z 2. točko 365. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007-UPB3, 45/2008) potrdilo sklep sodišča prve stopnje.