Jedro

Agencija za prestrukturiranje in privatizacijo v postopku potrjevanja programa lastninskega preoblikovanja podjetja nima pooblastila presojati, ali je program sprejel v ustrezni sestavi, ali je bila skupščina sklicana v skladu z veljavnimi predpisi in ali je imel tožnik možnost sodelovati na skupščini. Revizijski postopek je samostojen postopek, zato je treba vse ugovore, ki se nanašajo na revizijski postopek, v tem postopku zavrniti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 376/97-12 z dne 22.12.1999.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 - v nadaljevanju: ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 11.2.1997, s katero je ta zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo (v nadaljevanju: Agencija) z dne 17.12.1996. S to odločbo je Agencija odobrila program lastninskega preoblikovanja podjetja A. d.o.o, L. Tožena stranka v izpodbijani odločbi ugotavlja, da je Agencija o odobritvi programa lastninskega preoblikovanja (prvo soglasje) odločala v ponovljenem postopku, z upoštevanjem napotkov tožene stranke. Po presoji tožene stranke je odločitev Agencije pravilna. Sklep o lastninskem preoblikovanju podjetja in program lastninskega preoblikovanja podjetja sta bila sprejeta na skupščini podjetja dne 4.12.1996, na kateri je bilo tudi ugotovljeno, da na podlagi revizijskega poročila Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (v nadaljevanju APPNI) z dne 19.6.1995, ter stališča Družbenega pravobranilca RS z dne 21.6.1995, programa lastninskega preoblikovanja ni mogoče spreminjati v tistem delu, kjer je z otvoritveno bilanco po stanju na dan 1.1.1993 ugotovljena vrednost družbenega kapitala v višini 141.513.000,00 SIT. Te vrednosti tožeča stranka ni izpodbijala.

V izpodbijani sodbi sodišče prve stopnje pritrjuje odločitvi tožene stranke. Sklicujoč se na določbo 2. odstavka 67. člena ZUS sledi utemeljitvi izpodbijanega akta, zato v obrazložitvi sodbe ne ponavlja razlogov. V zvezi s tožbenimi ugovori poudarja, da je predmet lastninskega preoblikovanja le vrednost nenominiranega družbenega kapitala, kar je bilo v obravnavani zadevi pravilno upoštevano.

Zavrnilo je tožbeni ugovor, da na podlagi ponovljenega postopka organa prve stopnje, tožena stranka ni imela zadosti podlage za sprejem nasprotne odločitve od prvotno sprejete. Odločitev Agencije je bila sprejeta v ponovljenem postopku, zaradi česar ni bila vezana na odločitev, sprejeto v prvotnem postopku. Ugovori tožeče stranke glede ničnosti na skupščini sprejetih sklepov predstavljajo v smislu določila 3. odstavka 14. člena ZUS nedovoljeno novoto. Dejstva, da je bila skupščina sklicana v nasprotju z določili družbene pogodbe in določilom 443. člena Zakona o gospodarskih družbah je imela tožeča stranka možnost navajati v postopku pred izdajo izpodbijanega akta, vendar tovrstnih ugovorov v postopku do vložitve tožbe ni uveljavljala.

V pritožbi tožeča stranka uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi sodbo prvostopnega sodišča in zadevo vrne naslovnemu sodišču v ponoven postopek oziroma da samo opravi glavno obravnavo in ugotovi drugačno dejansko stanje. Navaja, da sodišče prve stopnje svoje odločitve ni obrazložilo v zadostni meri, saj se sklicuje predvsem na obrazložitev odločbe tožene stranke. Agencija je v ponovljenem postopku le dodatno obrazložila in pravno argumentirala izdano odločbo, ni pa odločala o spornem vprašanju glede deleža tožeče stranke. Sodišče prve stopnje je nepravilno odločilo, da sta Agencija in tožena stranka pri izdaji odločbe pravilno upoštevala vrednost nenominiranega družbenega kapitala in ni upoštevalo, da sta se zaradi neutemeljeno znižanega deleža zasebnega kapitala povečala delež in vrednost nenominiranega družbenega kapitala, kar je vplivalo na izvedbo postopka lastninskega preoblikovanja. Pri svoji odločitvi bi moralo upoštevati, da revizijska odločba glede na odpravljene nepravilnosti ni bila izdalna. Tožeča stranka tako ni imela možnosti vložiti tožbo po 5. odstavku 48.b člena ZLPP in vplivati na nepravilno določene deleže v revizijskem poročilu. Sodišče prve stopnje ni ocenilo ali je tožena stranka, ko je odpravila odločbo Agencije, le-to opozorila na odpravo vseh pomanjkljivosti in ustrezno dopolnitev postopka in ali je Agencija v ponovljenem postopku ravnala v skladu z navodili tožene stranke.

Tožena stranka in prizadeta stranka na pritožbo nista odgovorili.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje v zadevi pravilno odločilo in za svojo odločitev navedlo pravilne razloge, s katerimi se pritožbeno sodišče strinja. Predmet presoje v obravnavani zadevi je zakonitost odločbe Agencije, s katero je ta potrdila program lastninskega preoblikovanja podjetja, to je prvo soglasje. Po določilu 2. odstavka 19. člena ZLPP izvede podjetje preoblikovanje po programu preoblikovanja, ki ga sprejme organ upravljanja podjetja in ga predloži v odobritev Agenciji. Agencija po prejemu programa preveri ustreznost programa in ali je izbrani način ali kombinacija načinov v skladu z ZLPP. Nima pa v postopkih odobritve programa lastninskega preoblikovanja podjetij v ZLPP pooblastila za presojo, ali je program lastninskega preoblikovanja sprejel organ v ustrezni sestavi, ali je bila skupščina sklicana v skladu z veljavnimi predpisi in o možnosti sodelovanja tožnika na skupščini podjetja. Namen predpisov o lastninskem preoblikovanju podjetij je v tem, da se celotni družbeni kapital podjetja lastnini. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je predmet lastninskega preoblikovanja le vrednost nenominiranega družbenega kapitala, ki ga podjetje ugotovi z otvoritveno bilanco, izdelano za lastninsko preoblikovanje na podlagi metodologije, ki jo predpiše Vlada Republike Slovenije. V obravnavani zadevi je bila ugotovljena vrednost družbenega kapitala v višini 141.513.000,00 SIT, upoštevajoč pri tem revizijsko poročilo APPNI in na njegovi podlagi izdelano otvoritveno bilanco. Ugotovitve revizijskega postopka pa je bilo pri pripravi programa treba upoštevati. Ko je sodišče prve stopnje na podlagi podatkov v upravnih spisih pravilno povzelo ugotovitev, da je bil program lastninskega preoblikovanja pripravljen v skladu z ugotovitvami v revizijskem poročilu in sprejet na skupščini podjetja kot organu upravljanja, je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno odločilo, ko je zavrnilo tožbene ugovore, ki se nanašajo na določitev višine deleža zasebnega kapitala. Glede na navedeno Agenciji tudi v ponovljenem postopku, v katerem je z upoštevanjem navodil tožene stranke odločala o izdaji prvega soglasja, ni bilo treba odločati o deležu tožeče stranke.

V skladu z določilom 2. odstavka 67. člena ZUS sodišču prve stopnje ni bilo treba navajati razlogov za svojo odločitev, ko je v sodbi ugotovilo, da sledi utemeljitvi tožene stranke. Pritožbeni ugovor, da je sodišče prve stopnje le povzemalo obrazložitev odločbe tožene stranke in svoje odločbe ni utemeljilo, zato ni utemeljen.

Zahteva za izdajo odločbe Agencije RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje je stvar revizijskega postopka, zato pritožbeni ugovor glede nemožnosti vplivanja na ugotovitve v revizijskem poročilu na odločitev v tem postopku ne vpliva.

Predlogu pritožbe, da se opravi glavna obravnava, pritožbeno sodišče ni ugodilo, ker je ugotovilo, da pogoji iz 1. odstavka 77. člena ZUS niso izpolnjeni.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno, ker je ugotovilo, da ne obstajajo uveljavljani pritožbeni razlogi in tudi ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.