Jedro

Situacija, ko pokojnik ni zapustil premoženja in zato zapuščinska obravnava ni bila opravljena, je ena tistih, ko mora nujni dedič vrnitev darila uveljavljati neposredno v pravdi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog zapustničinega sina M. P. za uvedbo zapuščinskega postopka. Pojasnilo je, da zapustnica ob smrti ni imela nobenega premoženja (kot je razvidno iz smrtovnice, sestavljene 25. 7. 2003), zato ni podlage za uvedbo zapuščinskega postopka.

Zoper tak sklep se brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov pritožuje dedič M. P., ki predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi. Pojasnjuje, da je predlagal, naj sodišče opravi zapuščinsko obravnavo in da je predmet dedovanja 4/24 nepremičnine vl. št. 2427 k.o. S., ki jo je zapustnica podarila sinu D. P.. Od tega deleža pritožnik zahteva vrnitev darila do pokritja svojega nujnega dednega deleža, saj ni ničesar dobil od matere. Pritožnik meni, da bi bilo uveljavljanje zahtevka v tožbi možno le, če bi bil zapuščinski postopek že pravnomočno zaključen. Ker pa ta sploh ni bil izveden, bi moralo sodišče opraviti zapuščinsko obravnavo in v primeru spora zapuščinski postopek prekiniti ter napotiti dediča na pravdo.

Pritožba ni utemeljena.

V skladu z določbo 1. odstavka 203. člena Zakona o dedovanju (1) (v nadaljevanju ZD) zapuščinsko sodišče odloči, da se zapuščinska obravnava ne opravi, kadar po podatkih iz smrtovnice pokojnik ni zapustil premoženja. V obravnavani zadevi je iz podatkov smrtovnice izhajalo, da pokojna D. P. ni zapustila premoženja, zato je sodišče prve stopnje sklenilo, da se zapuščinska obravnava ne opravi. Pritožnik je 20. 11. 2007 vložil predlog za uvedbo zapuščinskega postopka, a tudi iz predloga ne izhaja, da bi pokojna imela kakšno premoženje, da bi torej obstajala zapuščina. Trdi, da je bil njegov nujni dedni delež prikrajšan in zato zahteva vrnitev darila. Ker tudi potrditvah pritožnika pokojna D. P. ni zapustila premoženja, ni pogojev za opravo zapuščinske obravnave.

Pritožnik ima prav, ko pojasnjuje, da se dednopravni zahtevki primarno rešujejo v zapuščinskem postopku, v pravdnem postopku pa le, če so sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna pravica dedičev. Kadar zapuščinski postopek še teče, se tudi zahtevek na vrnitev darila primarno uveljavlja v zapuščinskem postopku. Sodišče lahko v zapuščinskem postopku odloči o vrnitvi daril, če so obdarjenci udeleženci v postopku in če zahtevek priznajo (2). V nasprotnem primeru pa lahko nujni dedič tak zahtevek uveljavi v pravdi. Vendar pa obstajajo situacije, ko mora nujni dedič zahtevek vselej uveljavljati neposredno v pravdi. Tak je primer, ko obdarjenci niso udeleženci zapuščinskega postopka, pa tudi primeri, ko nujni dedič ni sodeloval v zapuščinskem postopku (223. člen ZD), če po napotilu sodišča ni sprožil pravde med zapuščinskim postopkom ali če ga sodišče ni napotilo na pravdo, pa bi ga moralo (4. in 5. odstavek 213. člena ZD), če obstajajo pogoji za opravo zapuščinskega postopka (224. člen ZD), pa tudi obravnavani primer - ko zapuščinske obravnave ni bilo, ker zaradi razpolaganj za časa življenja zapustnik ob smrti sploh ni imel nobenega premoženja več(3).

Stališče sodišča prve stopnje, da lahko pritožnik svoj zahtevek zoper sodediča uveljavlja le neposredno v pravdi je torej pravilno. Višje sodišče je zato pritožbo v skladu z določbo 353. člena Zakona o pravdnem postopku (4) v zvezi s 163. členom ZD zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

(1) Ur. l. SRS, št. 15/76 s spremembami in dopolnitvami.

(2) Sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 242/97. (3) dr. Karel Zupančič, Dedno pravo, ČZ Uradni list, RS, 1991, str. 215 in dr. Mateja Končina Peternel, Oblikovanje tožbenih zahtevkov za vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža, Podjetje in delo, 20. 10. 2008. (4) Ur. l. RS, št. 73/2007-UPB3 in 45/2008.