Jedro

ZPP v 2. odstavku 188. člena določa, da tožeča stranka tožbo lahko umakne tudi pozneje, vse do konca glavne obravnave, če tožena stranka v to privoli. Če se tožena stranka o tem ne izjavi v 15 dneh od dneva, ko je obveščena o umiku tožbe, se šteje, da je privolila v umik. V konkretnem postopku navedeni pogoji niso podani, saj tožena stranka ni podala soglasja k umiku, rok 15 dni po izjavi o umiku pa še ni potekel, zato je izpodbijani sklep o ustavitvi postopka nezakonit.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo sklep z dne 5. 6. 2013, s katerim je odločilo, da se ugotovi, da je tožnica umaknila tožbeni zahtevek z glavnico 114,24 EUR, zato se v tem delu postopek ustavi (I. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna plačati 563,70 EUR stroškov postopka na račun Delovnega sodišča v Celju, odprt pri UJP A., št. ..., sklic: ... v 15 dneh po prejemu pisnega odpravka sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila (II. točka izreka).

Tožena stranka vlaga laično pritožbo in navaja, da sklep z dne 5. 6. 2013 v celoti izpodbija še posebej v 3. točki sklepa, ker navedba sodišča ne drži. Navede tudi, da je naslovnemu sodišču poslala dopis v zvezi z vabilom za glavno obravnavo z dne 6. 5. 2013, na katerega pa ni prejela odgovora.

Tožnica podaja odgovor na pritožbo in v celoti prereka pritožbene navedbe in navaja, da je pritožba tožene stranke nerazumljiva ter nepopolna, zaradi česar bi jo bilo potrebno zavreči ali pa kot neutemeljeno zavrniti. Pritožba navaja, da izpodbija sklep v 3. točki sklepa, pri čemer sklep ne vsebuje 3. točke obrazložitve. Gre domnevati, da tožena stranka nasprotuje navedbi sodišča, da se o umiku v postavljenem roku ni izjasnila, izvedba naroka za glavno obravnavo v odsotnosti tožene stranke pa v zvezi s tem nima nobene veze. Tožeča stranka priglaša pritožbene stroške postopka.

Pritožba je utemeljena.

Na podlagi 2. odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku izdalo sklep, s katerim je postopek ustavilo zaradi umika tožbenega zahtevka za glavnico 114,24 EUR iz naslova odškodnine za neizkoriščeni letni dopust. Iz predloženega spisa izhaja, da je tožnica tožbeni zahtevek na glavni obravnavi dne 6. 5. 2013 umaknila, pri čemer tožena stranka ni bila prisotna na glavni obravnavi. V nadaljevanju je sodišče umik poslalo v izjavo toženi stranki.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se tožena stranka utemeljeno pritožuje zoper sklep, kot navaja v celoti in še posebej v 3. točki (obrazložitev sklepa) iz razloga, ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določila 188. člena ZPP saj je štelo, da tožena stranka z umikom soglaša, saj umiku v dodeljenem roku ni nasprotovala. ZPP v 2. odstavku 188. člena določa, da tožeča stranka tožbo lahko umakne tudi pozneje, vse do konca glavne obravnave, če tožena stranka v to privoli. Če se tožena stranka o tem ne izjavi v 15 dneh od dneva, ko je obveščena o umiku tožbe, se šteje, da je privolila v umik. Vendar v konkretnem postopku navedeni pogoji niso podani, saj tožena stranka ni podala soglasja k umiku, iz listinske dokumentacije v spisu pa tudi izhaja, da je sodišče poslalo toženi stranki umik tožbe s pozivom, da se v roku 15 dni izjasni, ali soglaša z umikom. Navedena poštna pošiljka je bila toženi stranki vročena z nadomestno vročitvijo, kot to izhaja iz priložene povratnice dne 23. 5. 2013, ko je bila pošiljka puščena v hišnem predalčniku. Tako je 15-dnevni rok pričel teči z dnem 24. 5. 2013 in se iztekel z dnem 7. 6. 2013. Tako do dne 5. 6. 2013, ko je sodišče izdalo sklep, da se postopek zaradi umika ustavi, še ni potekel 15-dnevni rok, kar pomeni, da sodišče ni smelo šteti, da je tožena stranka privolila v umik tožbe, kot to vsebinsko pravilno navaja pritožba.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo v ponoven postopek sodišču prve stopnje, pri čemer je odločilo, da so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka.

Pritožbeno sodišče je odločilo, da tožnica sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj le-ta ni prispeval k rešitvi zadeve. Odločitev o pritožbenih stroških postopka temelji na določilih 165. člena ZPP.