Jedro

Toženka prejema mesečno pokojnino, ki za 7,58 EUR presega dvakratnik minimalnega dohodka. Vendar bi bili njeni prejemki ob plačilu mesečnih obrokov za dolžno sodno takso za pritožbo, ki jih je določilo prvostopenjsko sodišče, pod zneskom dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, s tem pa bi bila sredstva toženke za preživljanje občutno zmanjšana.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožečo stranko oprosti plačila sodne takse za pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo. Toženki je naložilo plačilo dolžne sodne takse 405,00 EUR v šestih zaporednih mesečnih obrokih po 67,50 EUR.

2. Zoper sklep se pritožuje prva toženka. Navaja, da prejema 545,98 EUR pokojnine, kar ni dvakrat več kot 538,40 EUR, kolikor predstavlja mejnik za oprostitev plačila. Res je, da ima stanovanje v solastništvu in avto v vrednosti 500,00 EUR, vendar mora tudi nekje živeti. Sedaj, ko je ovdovela, so ji ostali dvojni stroški. Poleg stanovanjskih stroškov in zdravstvenega zavarovanja mora plačevati še dom za ostarele, v katerem živi mama pokojnega moža. Ko poravna vse obveznosti, ji ostane zelo malo za preživetje. Vsak dodaten znesek, pa tudi (le) 67,50 EUR, je preveč za plačilo.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je pri odločanju o predlagani taksni oprostitvi izhajalo iz določbe prvega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), po katerem sodišče oprosti stranko plačila sodnih taks v celoti, če stranka na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbi zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke in zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Ob tem ni prezrlo odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-131/14-16 z 12. 2. 2015, iz katere izhaja, da je prvi odstavek 11. člena ZST-1 v neskladju z ustavo. Do odprave ugotovljenega neskladja sodišče stranko oprosti plačila sodnih taks v celoti, kadar je plačilo sodne takse v postopkih, za katere se uporablja ZPP, procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja, tudi če stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev, če bi bila s plačilom sodne takse občutna zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati. V ustavni odločbi je ustavno sodišče kot začasno ureditev pogoja za polno oprostitev plačila sodne takse določilo pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje, ki je veljal pred uveljavitvijo ZST-1B, ki ga je sodna praksa v preteklosti dopolnila tako, da je kot merilo upoštevala znesek dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka.

5. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da toženka prejema pokojnino 545,98 EUR in nima drugih dohodkov. Je solastnica stanovanja, v katerem živi, vendar lastništvo še ni urejeno in ni rešena zapuščina po smrti njenega moža. Je lastnica osebnega vozila znamke Škoda v vrednosti 500,00 EUR in nima drugega premoženja. Tem ugotovitvam prvostopenjskega sodišča pritožnica v pritožbi ne oporeka. Pač pa oporeka ugotovitvam prvostopenjskega sodišča o tem, da je poleg pokojnine prejela še 381,00 EUR in denarno pomoč v višini 538,40 EUR. Navaja, da predstavlja znesek 383,56 EUR zadnjo pokojnino pokojnega moža, ki je umrl ... 12. 2014. Znesek 538,40 EUR pa predstavlja vračilo pogrebnine. Nasprotuje tudi ugotovitvi sodišča, da naj bi v februarju 2015 prejela 518,83 EUR ter v marcu 2015 482,17 EUR, kar je porabila za plačilo doma za ostarele. Navaja, da zneska ne predstavljata prejemka, pač pa nakazili ter da ne gre za zneska v EUR, pač pa v HRK in da zneska predstavljata plačilo oskrbnine v domu za ostarele na Hrvaškem za mater pokojnega možna.

6. Osnovni znesek minimalnega dohodka, usklajen s sklepom o usklajeni višini minimalnega dohodka od julija 2014,(1) znaša 269,20 EUR. Dvakratnik tega zneska torej znaša 538,40 EUR. Toženka prejema mesečno pokojnino, ki znaša 545,98 EUR kar za 7,58 EUR presega dvakratnik minimalnega dohodka. Vendar bi bili njeni prejemki ob plačilu mesečnih obrokov za dolžno sodno takso za pritožbo, ki jih je določilo prvostopenjsko sodišče, pod zneskom dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, s tem pa bi bila sredstva toženke za preživljanje občutno zmanjšana.

7. Toženka razen pokojnine drugih prihodkov nima. Iz listin v spisu (B9, B10 in B11) je razvidno, da je sodišče zmotno štelo, da je toženka v februarju in marcu 2015 prejela 518,83 EUR in 482,17 EUR. Šlo je za menjavo denarnih sredstev iz EUR v HRK, s temi sredstvi pa je toženka plačala oskrbnino v domu za ostarele. Zneska 381,00 EUR in 538,40 EUR pa predstavljata zadnjo pokojnino po pokojnem možu in vračilo pogrebnine (po pokojnem možu), česar ni mogoče šteti kot prejemek prve toženke. Toženka živi v stanovanju, katerega lastništvo še ni urejeno in je lastnica starejšega avtomobila znamke Škoda, v vrednosti 500,00 EUR. Poleg tega ima še stroške s plačevanjem oskrbnine v domu za ostarele za mater pokojnega moža. Drugih dohodkov in premoženja večje vrednosti pa toženka nima. Utemeljeno je zato pritožbeno stališče, da je glede na tako ugotovljeno premoženjsko stanje ob pravilni uporabi materialnega prava upravičena do oprostitve plačila sodnih taks za pritožbo.

8. Vse navedeno je v skladu s 3. točko 365. člena ZPP narekovalo ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se drugotoženko oprosti plačila sodne takse za pritožbo.

Op. št. (1): Uradni list RS, št. 55/14