Jedro

Poročilo izvršitelja je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje, dokler se ne izkaže nasprotno.

Upnikova dolžnost povračila stroškov tretjega je določena takrat, kadar jih je upnik tretjemu povzročil neutemeljeno, s čimer določba o povračilu stroškov tretjega sledi načelu krivde.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Tretji sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zahtevek tretjega za povrnitev stroškov z dne 18. 12. 2017 zavrnilo (I. točka izreka sklepa) in zavrnilo zahtevek tretjega za povrnitev stroškov z dne 31. 5. 2018 (II. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje tretji. Navaja, da je izvršitelj izdal krivo javno listino o rubežu, upnik svojih navedb ni z ničemer dokazal, tretji pa je z materialnimi dokazi dokazal (fotografije vhoda tretjega, geodetske listine), da je bil rubež na naslovu tretjega in ne dolžnika. Rubež je bil zato nezakonit, na kar je bil izvršitelj opozorjen. S tem je tretjemu povzročil veliko poslovno škodo. Tretji prilaga v dokaz geodetsko karto. Izvršitelj je vstopil v njegov objekt, česar izvršitelj noče priznati. Tretji bo uporabil vsa pravna sredstva. Zahteva soočenje na naslovu tretjega z vsemi udeleženci. Izvršitelj je tudi izjavil, da ga ne zanima, ali gre za pravi naslov ali ne. Če bi izvršitelj rubež opravil na dolžnikovem naslovu, do nezakonitega rubeža nikoli ne bi prišlo. Tretji z vso odgovornostjo izjavlja, da je izvršitelj sestavil ponarejeno listino, kar bo tretji naznanil pri pristojnih organih. Tretji je v vlogah jasno navedel, kako bi pripomoglo njegovo zaslišanje k razjasnitvi okoliščin nezakonitega in neutemeljenega rubeža, zato je zahteval zaslišanje tudi v smislu soočenja z izvršiteljem oziroma upnikom. Prilaga dokaze in priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

5. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da iz poročila izvršitelja o opravi rubeža izhaja, da je izvršitelj opravljal rubež na naslovu dolžnika. Poročilo izvršitelja je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje, dokler se ne izkaže nasprotno. Tretji nasprotnega ni izkazal oziroma za to, da naj bi bil rubež opravljen na njegovem naslovu, ni predložil nobene dokumentacije. Predlagal je le zaslišanje „po potrebi“, pri čemer ni navedel, katera dejstva želi s tem dokaznim predlogom dokazati. Ker dokazni predlog ni substanciran, ga je sodišče zato zavrnilo. Ker je torej izvršitelj rubež opravil na naslovu dolžnika, ga je opravil upravičeno, upniku pa tudi ni mogoče očitati, da mu je bilo znano lastništvo zarubljenih premičnin ter tretjemu ni neutemeljeno povzročil stroškov. Glede na to, da odgovor tretjega na pritožbo ni pripomogel k odločitvi oziroma mu stroškov odgovora na pritožbo upnik ni neutemeljeno povzročil, pa je sodišče še zavrnilo njegov zahtevek za povrnitev stroškov odgovora na pritožbo. Odločitev je pravilna.

6. Skladno s šestim odstavkom 38. člena ZIZ mora upnik tretjemu na njegovo zahtevo povrniti izvršilne stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil. Upnikova dolžnost povračila stroškov tretjega je torej določena takrat, kadar jih je upnik tretjemu povzročil neutemeljeno, s čimer določba o povračilu stroškov tretjega sledi načelu krivde.1 V sodni praksi2 je mogoče zaslediti tudi stališče, da se lahko sodišče kljub izrecni opredelitvi tega vprašanja v ZIZ pri odločanju o stroških tretjega opre tudi na 160. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki določa, da mora vsaka stranka kriti svoje stroške, če se v izločitveni pravdi ugodi tožbenemu zahtevku za izločitev stvari, pa sodišče ugotovi, da je tožena stranka kot upnik v izvršilnem postopku utemeljeno mislila, da na teh stvareh ne obstajajo pravice drugih. Tudi to posebno stroškovno pravilo v zvezi z izločitvenim zahtevkom oziroma smiselno z ugovorom tretjega kot predhodno fazo pred pravdo pa za presojo utemeljenosti stroškovnega zahtevka upošteva krivdni princip. Tako ZIZ kot ZPP torej kot izključni kriterij za odločitev, da mora upnik tretjemu povrniti stroške ugovornega postopka, določata pogoj neutemeljene povzročitve teh stroškov s strani upnika oziroma pogoj upnikove dobre vere, da na stvareh, ki so predmet izvršbe ali zavarovanja, ne obstajajo pravice drugih.

7. Iz rubežnega zapisnika z dne 7. 12. 2017 v konkretnem primeru, kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, izhaja, da je izvršitelj rubež opravil na naslovu dolžnika. Drži tudi, da je rubežni zapisnik javna listina v smislu 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki do nasprotnega dokaza dokazuje tisto, kar se v njej potrjuje (primerjaj VSL sklep II Cpg 987/99). Dovoljeno je torej uveljavljati, da so v javni listini dejstva neresnično potrjena, vendar je treba v takem primeru poleg ustreznih trditev predlagati tudi dokaze.

8. Iz ugovora tretjega z dne 18. 12. 2017 izhaja, da je tretji dokazoval lastništvo dveh zarubljenih premičnin in svoj poslovni naslov. Zatrjeval je sicer, da je izvršitelj rubež opravil na naslovu tretjega, vendar pa v zvezi s tem ni predlagal nobenega dokaza (prav tako ne za navedbo, da naj bi bil izvršitelj opozorjen, da rubeža ne opravlja na pravem naslovu). Pritrditi je razlogom sodišča prve stopnje, da je dolžnik „po potrebi“ predlagal zaslišanje tretjega, vendar pa dokaznega predloga, kot bi to moral storiti skladno z 236. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ni substanciral, zato tega dokaza sodišče prve stopnje pravilno ni izvedlo. Ne drži, kot trdi tretji, da naj bi v ugovoru navedel, kako naj bi njegovo zaslišanje pripomoglo k rešitvi zadeve. Iz besedila ugovora to na nobenem mestu ne izhaja. Tretji je svoje zaslišanje celo predlagal „po potrebi“, kar pomeni le pavšalno predlaganje dokazov, ne pa jasno in direktno, kot to zahteva 7. in 212. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ (primerjaj VSL sodba I Cpg 610/2011). Naloga sodišča ni, da samo presoja, kdaj je potrebno zaslišanje, da bi stranka v postopku lahko uspela. Še manj je dolžnik predlagal soočenje prič, predlaganje navedenega šele v pritožbi pa predstavlja nedopustno pritožbeno novoto, ki je ni dopustno upoštevati (primerjaj prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Tretji v pritožbi ni namreč z ničemer upravičil, zakaj navedenega dokaza ne bi mogel predlagati že v ugovoru.

9. Tudi če bi tretji že v ugovoru, kot bi moral, priložil slike vhoda in geodetske karte v zvezi s svojim naslovom, taki dokazi logično ne bi mogli izkazati, da je bil tam tudi opravljen rubež (tretji ne navaja, da naj bi šlo na primer za sliko njegovega vhoda, iz katerega z zarubljenimi predmeti odhaja izvršitelj). S takimi dokazi bi tretji kvečjemu lahko izkazal svoj naslov in lokacijo, ne pa tudi, da je bil tam opravljen rubež. Na take dokaze se tretji sicer sklicuje šele v obravnavani pritožbi, kar je prav tako prepozno in gre za nedopustne pritožbene novote, tudi sicer pa iz podatkov spisa ne izhaja, da bi bili sploh priloženi celo obravnavani pritožbi. Ni izključeno, da je do rubeža premičnin tretjega lahko prišlo tudi na dolžnikovem naslovu, saj bi se premičnine pri dolžniku lahko nahajale zaradi različnih razlogov (posoja v uporabo, najem, hramba...). Končno pa zatrjevanje, da naj bi izvršitelj sestavil krivo javno listino in da naj bi bila tretjemu povzročena poslovna škoda, ni predmet pritožbenega preizkusa oziroma presoja takšnih trditev niti ni predmet izvršilnega postopka.

10. Sodišče prve stopnje je po pojasnjenem pravilno ugotovilo, da upnik, ker mu ni moglo biti znano lastništvo zarubljenih premičnin, tretjemu ni neutemeljeno povzročil stroškov ugovora in do njihove povrnitve s strani upnika tretji tako ni upravičen (šesti odstavek 38. člena ZIZ). Po povedanem je sodišče prve stopnje, glede na končni neuspeh po pritožbenem postopku, ker upnik tretjemu ni neutemeljeno povzročil niti stroškov odgovora na pritožbo, pravilno odločilo tudi, da tretji sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

11. Neutemeljeno pritožbo je višje sodišče, ker tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Tretji s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Primerjaj sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 2300/2013 z dne 3. 9. 2013. 2 Glej na primer sklepa Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 3018/2007 z dne 22. 8. 2007 in II p 2319/2008 z dne 3. 12. 2008.