27. 5. 2010

ODLOČBA

Senat Ustavnega sodišča je v postopku odločanja o ustavni pritožbi družb Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d., Ljubljana, ki jo zastopa predsednik uprave Borut Jamnik, in Slovenska odškodninska družba, d. d., Ljubljana, ki jo zastopa direktor Tomaž Kuntarič, na seji 27. maja 2010

odločil:

1.Sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Ip 607/2008 z dne 22. 5. 2008 ter 3., 4. in 8. točka sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani št. 0142 Ig 6027/1999 z dne 4. 2. 2008 se razveljavijo.

2.Zadeva se vrne Okrajnemu sodišču v Ljubljani v novo odločanje.

3.Nasprotna udeleženka družba Filc, d. d., Mengeš, sama nosi svoje stroške postopka z ustavno pritožbo.

Obrazložitev

A.

1.Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi dovolilo izvršbo proti pritožnicama, ki sta bili pred izbrisom delničarki gospodarske družbe, izbrisane iz sodnega registra po določbah Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/99 in 110/99 – v nadaljevanju ZFPPod). Upnik je razpolagal z izvršilnim naslovom, pridobljenim proti izbrisani družbi. Pritožnici sta zoper sklep o izvršbi pravočasno ugovarjali, sodišče prve stopnje pa je njun ugovor zavrnilo. Zoper ta sklep sta pritožnici vložili pritožbo, ki jo je Višje sodišče zavrnilo z izpodbijanim sklepom. Višje sodišče je svojo odločitev oprlo predvsem na pravno stališče, da zgolj majhen lastniški delež pritožnic ne omogoča sklepa, da nista mogli vplivati na poslovanje izbrisane družbe, saj se profesionalno ukvarjata z upravljanjem družb. Po mnenju Višjega sodišča bi morali pritožnici dokazati, da sta poskusili vplivati na poslovanje družbe s predlogi, pa zaradi majhnega deleža nista uspeli.

2.Pritožnici zatrjujeta kršitev 2., 14., 22. in 25. člena Ustave. Višjemu sodišču očitata, da je njegova odločitev očitno napačna in arbitrarna. Razlaga zakonskih določb ZFPPod in odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-135/00 z dne 9. 10. 2002 (Uradni list RS, št. 93/02, in OdlUS XI, 211) naj bi bila očitno napačna in naj ne bi upoštevala v pravni znanosti uveljavljenih metod razlage. To naj bi zlasti veljalo za stališči, da bi pritožnici morali dokazati svojo aktivnost, zato da bi dokazali svojo pasivnost v družbi, kot tudi zato, da je profesionalno ukvarjanje z dejavnostjo odločilen kriterij za odločitev o njuni aktivnosti. Poudarjanje njunega profesionalnega ukvarjanja z dejavnostjo naj bi ju postavljalo v neenakopraven položaj v primerjavi z drugimi dolžniki v podobnih primerih. Iz višine njunega deleža v osnovnem kapitalu družbe naj bi bilo očitno, da z 0,6 % deležem niti pravno (za uveljavljanje pravic manjšinskih delničarjev je namreč potreben najmanj 10 % delež) niti dejansko nista mogli vplivati na poslovanje družbe. Prav tako naj bi sodišče zanemarilo značilnosti delniške družbe, da se volja delničarjev manifestira na skupščini, kjer pa se odloča le o temeljnih razvojnih vprašanjih ter o določenih organizacijsko-statusnih vprašanjih družbe, ne pa o vprašanjih rednega poslovanja ter vodenja poslov družbe. Pritožnici očitata odločitvi tudi odstop od ustaljene sodne prakse, iz katere naj bi izhajalo, da je odločilen kriterij za presojo vloge družbenika v družbi njegov dejanski vpliv na poslovanje družbe. Sklicujeta se in prilagata sodne odločbe Višjega in Vrhovnega sodišča kot tudi sodne odločbe sodišč prve stopnje, kjer je bilo odločeno v njuno korist in je bila izvršba ustavljena.

3.Ustavno sodišče je ustavno pritožbo s sklepom senata št. Up-2237/08 z dne 24. 2. 2009 sprejelo v obravnavo. O sprejemu ustavne pritožbe v obravnavo je Ustavno sodišče na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) obvestilo Višje sodišče v Ljubljani.

4.Na podlagi drugega odstavka 56. člena ZUstS je bila ustavna pritožba poslana nasprotni stranki v izvršilnem postopku, ki je nanjo odgovorila. Navaja, da poskušata pritožnici z zatrjevanjem kršitev človekovih pravic odpraviti posledice pomanjkljive in nepravočasne trditvene in dokazne podlage ter na ta način dopolnjevati svoje ugovorne navedbe, na katere naj bi bilo Ustavno sodišče vezano. Ne strinja se, da gre v obravnavanem primeru za neobrazložen odstop od ustaljene in enotne sodne prakse. Sodna praksa, na katero se sklicujeta, naj ne bi bila enotna, saj naj bi bile nekatere odločitve, na katere se sklicujeta, v prid izpodbijani odločitvi. Poleg tega naj bi sodišči svojo odločitev obrazložili, zato ni mogoče govoriti, da je arbitrarna. Pri presoji aktivnosti naj bi bilo treba upoštevati za kakšnega družbenika gre in koliko je mogoče od njega pričakovati, da bo spremljal poslovanje in se zavedal posledic, ki jih njegov položaj prinaša. Pritožnici bi po mnenju nasprotne udeleženke morali dokazati, da nista mogli doseči drugačnega poslovanja ali preprečiti izbrisa.

5.Odgovor nasprotne udeleženke je bil poslan pritožnicama. Nasprotujeta trditvam nasprotne udeleženke, da je bila njuna trditvena in dokazna podlaga pomanjkljiva in prepozna. Prav tako se ne strinjata, da je bilo pri presoji aktivnosti ključnega pomena vprašanje, za kakšnega družbenika gre, in da bi morali dokazati, da nista mogli doseči drugačnega poslovanja družbe ali preprečiti izbrisa. Ureditev odločanja v delniški družbi po Zakonu o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 15/05 – uradno prečiščeno besedilo – ZGD) naj ne bi omogočala delničarjem z minimalnim deležem uveljavljanja lastnih interesov in s tem kakršnegakoli vpliva na poslovanje družbe. V delniški družbi naj bi imel tudi strokovno usposobljen delničar le toliko vpliva, kolikor mu ga zagotavlja njegov delež, in če je ta delež premajhen, takšnemu delničarju strokovna usposobljenost ne more zagotoviti vpliva na poslovanje družbe.

B.

6.Odločitev sodišč temelji na stališču, da je "aktivnost" pritožnic in s tem njuna odgovornost za dolgove izbrisane družbe utemeljena že s tem, da se profesionalno ukvarjata z upravljanjem družb in s tem, da bi svojo pasivnost morali dokazati tako, da bi dokazali, da sta dajali predloge, vendar sta bili zaradi prenizkega deleža z njimi neuspešni.

7.To stališče sodišč je v neskladju z Ustavo. Ustavno sodišče je v odločbi št. Up-1727/08 z dne 1. 4. 2010 (Uradni list RS, št. 33/10) že presodilo, da je s stališčem sodišč, po katerem je družbenik izbrisane družbe aktivni družbenik, če se profesionalno ukvarja z upravljanjem premoženja, kršena pravica do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave. Po oceni Ustavnega sodišča pomeni takšno stališče enako obravnavanje različnih položajev družbenikov izbrisane družbe, ki se profesionalno ukvarjajo z upravljanjem premoženja, za katerega pa ne obstaja razumen razlog, ki izhaja iz narave stvari.

8.Ustavno sodišče je torej o enakem ustavnopravnem primeru že odločilo. Z odločbo št. Up-1727/08 je ustavni pritožbi ugodilo. Ker so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 59. člena ZUstS, je odločbo v tej ustavni pritožbi sprejel senat Ustavnega sodišča. Izpodbijana sklepa je razveljavil v obsegu, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe, in zadevo vrnil Okrajnemu sodišču v Ljubljani v novo odločanje (2. točka izreka).

9.Po prvem odstavku 34. člena ZUstS, ki se na podlagi prvega odstavka 49. člena ZUstS uporablja tudi v postopku z ustavno pritožbo, nosi vsak udeleženec v postopku pred Ustavnim sodiščem svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Za drugačno odločitev bi morali obstajati posebni razlogi, ki jih nasprotna udeleženka ne navaja. Zato je senat Ustavnega sodišča glede stroškov odločil tako, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

C.

10.Senat je to odločbo sprejel na podlagi tretjega odstavka 59. člena in prvega odstavka 34. člena v zvezi s prvim odstavkom 49. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata Jan Zobec ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Odločbo je sprejel soglasno.

Jan Zobec Predsednik senata