Jedro

Predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, vložen v času po izdaji sklepa o ustavitvi izvršbe, vendar še pred njegovo pravnomočnostjo, je pravočasna (34/3 člen ZIZ).

Izrek

Pritožbi upnice se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških upnika se pridrži sodišču prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 10.11.2008 zavrglo predloga upnika za nadaljevanje izvršbe z novima izvršilnima sredstvoma z dne 17.9.2008 in z dne 16.10.2008. Glede na to, da je sodišče prve stopnje z dne 9.9.2008 izdanim sklepom ustavilo izvršbo, je upnikova po izdaji sklepa vložena predloga za nadaljevanje izvršbe z drugima izvršilnima sredstvoma štelo kot prepozna.

Upnik je v pritožbi zoper izpodbijani sklep navajal, da je sklep o ustavitvi izvršbe z dne 9.9.2008 prejel 15.9.2008, predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom pa je vložil 17.9.2008. Torej pred pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi. Ker ustavitev izvršbe ne gre enačiti s koncem izvršilnega postopka, po določbi III. odst. 34. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) pa je določeno, da lahko do konca izvršilnega postopka po predlogu upnika sodišče dovoli izvršbo še na druga sredstva izvršbe oz. na druge predmete, je bil upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe pravočasen. Takšno stališče je zavzelo tudi Višje sodišče v Ljubljani v sklepu II Cpg 1212/2001 z dne 30.1.2002. Pritožnik je zato predlagal, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Pritožba je utemeljena.

Sodna praksa glede možnosti upnikovega predlaganja poleg oz. namesto že dovoljenih sredstev oz. predmetov izvršbe še druga izvršilna sredstva in predmete po III. odst. 34. čl. ZIZ, že vrsto le ni enotna. V zvezi z možnostjo upnikovega predlaganja novega izvršilnega sredstva v času po izdaji sklep o ustavitvi izvršbe z do tedaj dovoljenimi izvršilnimi sredstvi oz. predmeti se je pojavljalo takšno stališče, kot ga v razlogih izpodbijanega sklepa smiselno navaja sodišče prve stopnje (in ki izhaja tudi iz v bazi IEPS objavljenih sklepov Višjega sodišča v Ljubljani z dne 19.7.2000, opr. št. III Cp 1100/2000 in Višjega sodišča v Celju I Ip 894/2007 z dne 13.3.2008), kot tudi razlogovanje, kot ga v pritožbi izpostavlja pritožnik (in ki izhaja tudi iz v pritožbi izpostavljene odločbe tudi Višjega sodišča v Ljubljani). Kot izhaja iz vsebine in številčnosti novejših v isti sodni bazi objavljenih odločb v zvezi s tovrstnimi odločitvami, pa je postalo prevladujoče pravno stališče, da je ob zakonskem ločevanju ustavitve izvršbe in ustavitve izvršilnega postopka (pri čemer do ustavitve izvršbe lahko pride le v fazi oprave izvršbe, to pa kadar upnikove terjatve iz pravnih ali dejanskih razlogov ni mogoče izvršiti, do ustavitve izvršilnega postopka pa v dovolitveni fazi izvršbe ob zavrženju ali zavrnitvi predloga upnika za izvršbo ali če pride do umika predloga, sicer pa le, ko pride do izvršitve upnikove terjatve), glede na določbo III. odst. 34. čl. ZIZ, ki dopušča upniku predlaganje novih izvršilnih sredstev ali predmetov “do konca izvršilnega postopka”, pred pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi izvršbe z do tedaj dovoljenimi sredstvi in predmeti izvršbe pa izvršilni postopek tako še ni končan, v tem času še možno uspešno predlagati nova sredstva in predmete izvršbe (tako ob zgoraj navedenem tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Ip 4393/2007 z dne 30.1.2008, sklep Višjega sodišča v Kopru opr. št. II Ip 257/2008 z dne 18.9.2008). Zaradi zagotavljanja enakosti in enakega varstva pravic (14. in 22. čl. Ustave RS) pritožbeno sodišče v konkretni zadevi sprejema takšno pravno razlogovanje. Navedeno pa ob dejstvu, da je bil sklep o ustavitvi izvršbe z dne 9.9.2008 upniku vročen 15.9.2008, upnik pa je predlog za novo izvršilno sredstvo vložil 17.9.2008, torej še pred pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi izvršbe z dne 9.9.2008, potrjuje pravilnost pritožbenih trditev o pravočasnosti vloženega predloga.

Pritožbi upnika je zato pritožbeno sodišče ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo, zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ).

Odločitev o pritožbenih stroških je v skladu z določbo čl. 165/III ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ.