Jedro

Če je posojilo najel en zakonec in je bilo posojilo porabljeno za tekoče potrebe družine, potem za tak dolg odgovarjata oba zakonca s posebnim in s skupnim premoženjem. Če je zarubljeni osebni avto last le enega zakonca, potem ni mogoče izreči izvršbo nad tem avtom za nedopustno. Za katere potrebe je bil porabljen dolg in kakšne je premoženjski status osebnega avta, pa sta dejanski vprašanji.

Izrek

Pritožbi tožeče stranke se u g o d i , sodba sodišča prve stopnje se r a z v e l j a v i in se zadeva v r n e v novo sojenje.

O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče zavrnilo tožbeni zathevek za nedopustnost izvršbe, ki se nanaša na rubež osebnega avtomobila Zastava 128 55 Skala. Sodišče je ugotovilo, da je bilo posojilo tožničinega moža v višini 4.400 DEM v tolarski protivrednosti porabljeno za tekoče stroške družine in zaradi tega tožnica kot žena posojilojemalca odgovarja za ta dolg. Glede lastništva osebnega avtomobila pa je sodišče štelo, da je osebni avto vsaj v solasti oz. v lasti tožnice.

Zoper takšno sodbo se je pritožila tožeča stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da sodišče ni zanesljivo ugotovilo dejanskega stanja glede tega, ali tožnica sploh odgovarja za dolg in ali je avto skupno ali posebno premoženje. Sodišče je le domnevalo, da je mož tožnice porabil denar za potrebe družine. V zadevi P 583/92 je bila izdana sodba zaradi izostanka in se dejansko stanje sploh ni ugotavljalo. V tej pravdi je tožnica prerekala navedbe o porabi denarja za družino, sodišče pa ni ugotavljalo dejanskega stanja v tej smeri. Avto je kupil oče tožnice kot darilo tožnici, ker zanj skrbi. Avto ne spada v skupno premoženje. Pritožnik tudi polemizira z razlogi sodišča prve stopnje, češ da bi oče registriral avtomobil kot 100 % invalid na svoje ime, saj bi imel olajšave. Predlaga spremembo ali razveljavitev sodbe.

Pritožba je utemeljena.

Točna je pritožbena trditev, da je sodišče preuranjeno ocenilo, da je bilo najeto posojilo s strani tožničinega moža porabljeno za tekoče potrebe družine (čl. 56/2 ZZZDR). Dejansko stanje v tej smeri je treba bolj precizno ugotoviti, saj dosedanja ocena temelji le na domnevi, ne pa na izvedenih dokazih. Trditev v tožbi P 583/92, da si je mož sedanje tožnice izposodil 4.400 DEM v finančni stiski, še ne izkazuje zanesljivo, da je bilo posojilo porabljeno za tak dolg, za katerega odgovarja tudi tožnica kot žena izposojevalca s posebnim in skupnim premoženjem.

Dejansko stanje v opisani smeri je treba ugotoviti z zaslišanjem strank in z eventualnimi drugimi dokazi, če bodo predlagani.

Šele ko bo rešeno osnovno vprašanje, za kakšen dolg je šlo, bo smiselno nadalje ugotavljati, ali je zarubljen osebni avto tožničino posebno premoženje, ali skupno premoženje, ali pa avto sploh ne sodi v eno izmed dveh navedenih kategorij (če bi se izkazalo, da je last tožničinega očeta).

Po opisani ugotovitvi dejanskega stanja bo možno zanesljiveje odločiti, ali je zahtevek za nedopustnost izvršbe utemeljen.