Jedro

Pravilo 1. odstavka 41. člena ZDZdr uzakonja izbirno, ne pa pomožno krajevno pristojnost.

Izrek

Za odločanje v zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Lenartu.

Obrazložitev

1. Predlagatelj je 5. 1. 2011 pred Okrajnim sodiščem v Lenartu vložil predlog za podaljšanje zadržanja nasprotnega udeleženca v varovanem oddelku zavoda. Okrajno sodišče v Lenartu se je s sklepom z dne 11. 1. 2011 izreklo za krajevno nepristojno in odločilo, da se zadeva po pravnomočnosti sklepa odstopi Okrajnemu sodišču v Šentjurju.

2. Okrajno sodišče v Šentjurju pristojnosti ni sprejelo in je sprožilo negativni kompetenčni spor. Opozarja, da je predlagatelj v zadevi kot pristojno sodišče izbral sodišče začasnega prebivališča, to je Okrajno sodišče v Lenartu. Poleg tega se je med postopkom, ki se je začel pred Okrajnim sodiščem v Lenartu, vodil postopek izločitve sodnice, od trenutka začetka postopka pa do dodelitve zadeve pa se okoliščine, na katere se opira krajevna pristojnost, niso spremenile. Končno se bo postopek, ob dejstvu, da se nasprotni udeleženec nahaja v Socialno varstvenem zavodu Hrastovec, na območju Okrajnega sodišča v Lenartu hitreje izvedel. 3. V tej nepravdni zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Lenartu.

4. Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr) v prvem odstavku 41. člena določa, da se predlog za sprejem osebe na zdravljenje vloži pri pristojnem sodišču, na območju katerega ima oseba stalno ali začasno prebivališče, oziroma če oseba nima prijavljenega ne stalnega ne začasnega prebivališča, pri sodišču, da območju katerega dejansko biva. Civilno procesno pravo v sistemu krajevnih pristojnosti razlikuje med splošnimi in posebnimi krajevnimi pristojnostmi. Posebne krajevne pristojnosti delimo na izbirne, izključne in pomožne posebne pristojnosti. O izbirni krajevni pristojnosti govorimo tedaj, kadar daje zakon procesnemu subjektu možnost, da vloži tožbo ali predlog pri sodišču splošne pristojnosti ali pri sodišču posebne pristojnosti; procesni subjekt ima torej izbiro med sodiščem splošne pristojnosti in sodiščem posebne pristojnosti. Za pomožno (subsidiarno) posebno pristojnost pa gre tedaj, kadar zakon omogoča procesnemu subjektu, da vloži tožbo ali predlog pri sodišču posebne pristojnosti, če po pravilih o splošni krajevni pristojnosti ni mogoče ugotoviti pristojnega sodišča. 5. Določba prvega odstavka 41. člena ZDZdr v delu, v katerem predlagatelju daje možnost, da predlog vloži pri pristojnem sodišču, na območju katerega ima oseba stalno ali začasno prebivališče, nima pomena, ki ji ga je pripisalo Okrajno sodišče v Lenartu. Jezikovna razlaga ne dopušča dvoma, da citirano pravilo uzakonja izbirno, ne pa pomožno krajevno pristojnost; predlagatelju torej daje možnost, da vloži predlog pri sodišču splošne pristojnosti (na območju katerega ima oseba stalno prebivališče) ali pri sodišču posebne pristojnosti (na območju katerega ima oseba začasno prebivališče. Ker ima predlagatelj izbiro med sodiščem splošne in sodiščem posebne pristojnosti, sta obe možnosti prirejeni, ne pa v razmerju subsidiarnosti.

6. Predlagatelj je predlog vložil pri Okrajnem sodišču v Lenartu, na območju katerega ima nasprotni udeleženec začasno prebivališče, zato je Vrhovno sodišče Republike Slovenije na podlagi 25. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 30. člena ZDZdr odločilo, da je za odločanje v tej nepravdni zadevi pristojno Okrajno sodišče v Lenartu.