Jedro

Ne prepriča ugotovitev sodišča prve stopnje, da je terjatev upnice, ki jo izterjuje v izvršilnem postopku I 2/2 (glavnico v višini 22.131,49 EUR in zamudne obresti v višini 12.021,61 EUR), višja kot je terjatev pri že vknjiženi hipoteki na podlagi sklepa Z 1/1 (glavnica v višini 22.131,49 EUR in zamudnih obresti v višini 4.472,40 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31.3.2015). Sodišče za tako stališče ne poda ustreznih razlogov, zgolj primerjava absolutnih zneskov iz izvršilnega postopka in postopka zavarovanja, glede na to, da je zavarovanje tudi za zakonske zamudne obresti od 31.3.3015 od zneska 26.603,89 EUR, pa ne zadostuje.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje o vpisu.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru udeleženke ugodilo in sklep, s katerim je bila po uradni dolžnosti dovoljena zaznamba izvršbe pri že vknjiženi hipoteki, pri v uvodu navedenih nepremičninah, zaradi izterjave izvršljive denarne terjatve upnice Republike Slovenije, spremenilo tako, da predlaganega vpisa ni dovolilo.

2. Zoper ta sklep se pritožuje Republika Slovenija. Meni, da je sodišče odločilo in presojalo dejstva izven meja svoje pristojnosti, saj se je ukvarjalo z višino terjatve navedene v sklepu o izvršbi. V zemljiškoknjižnem postopku velja načelo formalne legalitete. Pomembna so le tista dejstva, ki se nanašajo na odločitev o zaznambi izvršbe, ali se odločba glasi zoper zemljiškoknjižnega lastnika, ali je izdana v korist osebe, v korist katere je predlagan vpis, ali vpis temelji na sklepu o izvršbi. Omenjeni pogoji za vpis so bili v konkretni zadevi izpolnjeni, zato bi sodišče moralo dovoliti vpis zaznambe izvršbe. Vsebinski ugovorni razlogi dolžnice zato v tem zemljiškoknjižnem postopku niso pravno relevantni. Podrejeno pa navaja, da bi sodišče moralo odločiti vsaj tako, da bi dovolilo zaznambo izvršbe z učinkom od že vknjižene hipoteke pod ID pravice/zaznambe 1, vsaj za znesek 26.603,89 EUR, medtem ko bi za razliko (2,820,63 EUR) moralo dovoliti zaznambo izvršbe po uradni dolžnosti v skladu z določbami 86., 87. in 88. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). Podrejeno pa bi sodišče moralo po uradni dolžnosti odločiti vsaj o zaznambi izvršbe in vknjižbi hipoteke z učinkom od prejema obvestila iz 86. člena ZZK-1, ki je podlaga za odločanje. V nadaljevanju pojasnjuje, da tudi sicer ne terja več, kot je navedeno pri vknjiženi hipoteki. Ves čas namreč terja isti znesek glavnice. Tako v sklepu Z 1/1 kot v sklepu I 2/2 namreč predstavlja glavnico znesek 22.131,49 EUR, razlika je le v višini zamudnih obresti.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Glede na spisovne podatke za udeleženki postopka ni sporno: - da ima Republika Slovenija (v nadaljevanju prva udeleženka) za zavarovanje svoje terjatve v višini 26.603,89 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31.3.2015 vknjiženo hipoteko pri solastninskem deležu M.S.Z. (v nadaljevanju druga udeleženka) pri v uvodu navedenih nepremičninah, in sicer na podlagi sklep Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah Z 1/1 z dne 30.6.2015. - da je terjatev 26.603,89 EUR sestavljena iz glavnice v višini 22.131,49 EUR in zamudnih obresti v višini 4.472,40 EUR (sklep Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah Z 1/1 z dne 30.6.2015).

- da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah I 2/2, ki je podlaga izpodbijanemu vpisu glasi na glavnico v višini 22.131,49 EUR in zamudne obresti v višini 12.021,61 EUR.

5. Navedeno pomeni, da drži pritožbena trditev, da prva udeleženka z izvršbo (I 2/2) terja enak znesek glavnice (22.131,49 EUR), za katerega ima tudi zavarovanje z vknjižbo hipoteke (22.131,49 EUR; Z 1/1). Pri tem ne gre spregledati, da je vknjižena hipoteka za zavarovanje zneska 26.603,89 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31.3.2015. Zato ne prepriča ugotovitev sodišča prve stopnje, da je terjatev upnice, ki jo izterjuje v izvršilnem postopku I 2/2, višja kot je terjatev pri že vknjiženi hipoteki na podlagi sklepa Z 1/1. Sodišče za tako stališče ne poda ustreznih razlogov, zgolj primerjava absolutnih zneskov iz izvršilnega postopka in postopka zavarovanja, glede na to, da je zavarovanje tudi za zakonske zamudne obresti od 31.3.3015 od zneska 26.603,89 EUR, pa ne zadostuje.

6. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje o vpisu (5. točka drugega odstavka 161. člena Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1). V ponovnem odločanju bo moralo sodišče prve stopnje podati ustrezne razloge za svojo odločitev. V kolikor bo ugotovilo, da razlika v absolutnih zneskih ni zgolj v zakonskih zamudnih obresti, pa bo moralo glede na to, da gre za postopek po uradni dolžnosti, zadevo nastaviti tako, da bo opravilo zaznambo izvršbe pri že vknjiženi hipoteki za znesek, kot to dovoljuje že vknjižena hipoteka, v ostalem pa opraviti zaznambo izvršbe v smislu 86. člena ZZK-1.