Jedro

Pritožnik v pritožbi ne navaja nobenega pritožbenega razloga, s katerim bi izpodbijal sodbo sodišča prve stopnje, zaradi česar se je pritožbeno sodišče pri obravnavanju pritožbe, ki je podana v korist obdolženca, omejilo na preizkus bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in kršitev kazenskega zakona v škodo obdolženca ter na preizkus odločbe o kazenski sankciji.

Izrek

I. Pritožba obdolženega A. A. se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obdolženega A. A. se oprosti plačila stroškov pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Mariboru je s sodbo I K 38710/2022 z dne 22. 6. 2022 spoznalo obdolženega A. A. za krivega storitve kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in mu izreklo kazen štiri mesece zapora. Na podlagi četrtega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je obdolženca oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP. Po drugem odstavku 105. člena ZKP je oškodovano družbo P. d.d. s priglašenim premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo.

2. Zoper sodbo se je pritožil obdolženec, ki v laični pritožbi in njenih dopolnitvah predlaga, da mu pritožbeno sodišče izrečeno zaporno kazen nadomesti z delom v splošno korist. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik v pritožbi ne navaja nobenega pritožbenega razloga (370. člen ZKP), s katerim bi izpodbijal sodbo sodišča prve stopnje, zaradi česar se je pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 383. člena ZKP pri obravnavanju pritožbe, ki je podana v korist obdolženca, omejilo na preizkus bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in kršitev kazenskega zakona v škodo obdolženca (1. in 2. točka prvega odstavka 383. člena ZKP) ter na preizkus odločbe o kazenski sankciji (drugi odstavek 383. člena ZKP). Navedenih kršitev zakona pri tem ni ugotovilo, kazensko sankcijo, ki je bila izrečena obdolžencu, pa je glede na ugotovljene okoliščine ocenilo kot primerno. Preizkus je namreč pokazal, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in ustrezno ocenilo okoliščine, pomembne za odmero kazenske sankcije. Glede na težo kaznivega dejanja, posledice ravnanja, kazensko odgovornost obdolženca, njegovo osebnost, prejšnje življenje ter obnašanje po storitvi kaznivega dejanja je sodišče prve stopnje obdolžencu izreklo po vrsti in višini ustrezno kazensko sankcijo, ki je nikakor ne gre spreminjati v njegovo korist. Pri tem je kot obteževalno okoliščino pravilno upoštevalo predhodno kaznovanost zaradi različnih kaznivih dejanj, tudi istovrstnih. Pravilno težo pa je dalo olajševalnima okoliščinama, to je obdolženčevemu priznanju krivde in njegovemu obžalovanju.

5. Obdolženec v pritožbi predlaga, da se mu izrečena kazen štiri mesece zapora izvrši z delom v splošno korist (osmi odstavek 86. člena KZ-1). O takšnem predlogu, ki ga je obdolženec vložil šele v pritožbi zoper izpodbijano sodbo, pa pritožbeno sodišče ne more odločati. Obrazloženi predlog za nadomestno izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist bo moral obdolženec podati pred sodiščem prve stopnje, in sicer v roku 15 dni od pravnomočnosti sodbe (drugi odstavek 129.a člena ZKP).1

6. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče o pritožbi obdolženca odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe (391. člen ZKP).

7. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na četrtem odstavku 95. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 98. člena ZKP. Iz istih razlogov kot sodišče prve stopnje je tudi pritožbeno sodišče obdolženca oprostilo plačila sodne takse.

1 Nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist se lahko predlaga tudi, ko obsojenec že prestaja kazen zapora oziroma do konca prestajanja kazni zapora (odločba US RS Up-290/17-23, U-I-51/17-21 z dne 23. 6. 2022).