Jedro

Toženka se v izpodbijani odločbi sklicuje na 454. člen ZKP-1 in na pogoje, pod katerimi mora biti mladoletniku dodeljen zagovornik po uradni dolžnosti. Pri tem pa toženka zmotno meni, da je do BPP upravičen zgolj tisti mladoletnik, ki mu je predhodno že dodeljen zagovornik po uradni dolžnosti. Za takšno toženkino stališče v ZBPP ni podlage, saj ta predpis upravičenja do BPP (tudi v postopku, v zvezi s katerim je za BPP zaprosil tožnik) v ničemer ne veže na izpolnjevanje pogojev za dodelitev zagovornika po uradni dolžnosti po ZKP, temveč izključno na izpolnjevanje pogojev, določenih v ZBPP. Toženkina razlaga nasprotuje tudi namenu dodeljevanja BPP po ZBPP, ki je v uresničevanju pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (1. člen ZBPP). Neksladna s takšnim namenom (ter načelom enakopravnosti) bi bila po presoji sodišča razlaga (za katero se zavzema toženka), v posledici katere bi bil mladoletnik, ki mu socialni položaj to omogoča, po zagovorniku lahko zastopan v vseh kazenskih postopkih proti njemu in ves čas postopka (kot to omogoča prvi odstavek 454. člena ZKP), mladoletnik, ki mu socialni položaj tega ne omogoča, pa zgolj v postopkih za kazniva dejanja, za katera je predpisana strožja sankcija.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Novem mestu, Bpp 834/2024 z dne 21. 8. 2024, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovno odločanje.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 347,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Višja stroškovna zahteva tožeče stranke se zavrne.

Obrazložitev

1.Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP).

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik zaprosil za BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v kazensko-preiskovalnem postopku, št. I Kmp 11292/2024, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu. V okviru tega postopka se tožniku očita storitev kaznivih dejanj po 122. in 296. členu Kazenskega zakonika (KZ-1). Toženka se sklicuje na 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) in pojasnjuje, da je za kaznivo dejanje po prvem odstavku 122. člena KZ-1 zagrožena denarna kazen oziroma kazen zapora do enega leta, za kaznivo dejanje po prvem odstavku 296. člena KZ-1 pa je zagrožena zaporna kazen do dveh let. Toženka je z vpogledom v spis omenjene zadeve ugotovila, da je tožnik mladoleten. Skladno z drugim odstavkom 454. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) mora imeti mladoletnik zagovornika od začetka pripravljalnega postopka, če teče zoper njega postopek za kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazen zapora nad tri leta, za druga kazniva dejanja (za katera je predpisana milejša kazen) pa le, če sodnik za mladoletnike spozna, da mu je potreben. Odločanje o dodelitvi BPP je v tem postopku po stališču toženke najmanj preuranjeno. Obvezna obramba v konkretni zadevi namreč ni predvidena, v kolikor bo sodnica za mladoletnike spoznala, da je tožniku potreben zagovornik, pa ga bo določila po uradni dolžnosti. Takrat bo lahko tožnik ponovno zaprosil za BPP, v kolikor bo želel namesto dodeljenega odvetnika drugega odvetnika, skladno z določbami ZBPP.

3.Tožnik se izpodbijano odločbo ne strinja in vlaga tožbo. Uveljavlja, da je toženka zmotno pristopila k ugotavljanju izpolnjevanja vsebinskega pogoja za dodelitev BPP, za svojo odločitev pa navedla absurdno obrazložitev oziroma razloge. Tožnik se sklicuje na določbe 7. in 8. člena ZBPP ter izpostavlja, da med zadevami, za katere se BPP ne dodeli, ni mladoletniških kazensko-preiskovalnih postopkov. Že to zadostuje za ugotovitev, da je toženkina odločitev glede vsebinskega pogoja zmotna, izpodbijana odločba pa nezakonita. Ne glede na to določba 454. člena ZKP ne pomeni, da je mladoletnik upravičen zaprositi za BPP samo v primeru, če mu je zagovornik že postavljen po uradni dolžnosti in želi imeti drugega. To iz ZBPP ali kakega drugega predpisa ne izhaja. To bi mladoletnika spravilo celo v manj ugoden položaj, kot to velja za polnoletne osebe, ki lahko zaprosijo za zagovornika po BPP tudi za kazniva dejanja, kjer obramba ni potrebna. Tožnik sodišču primarno predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in v zadevi samo odloči tako, da njegovi prošnji za dodelitev BPP ugodi. Podredno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženki v ponoven postopek. V obeh primerih zahteva povrnitev stroškov upravnega spora.

4.Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala je upravne spise zadeve.

K I. točki izreka:

5.Tožba je utemeljena.

6.V zadevi je spor glede pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe, s katero je toženka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v kazensko-preiskovalnem postopku, št. I Kmp 11292/2024, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu. Toženka se v obrazložitvi izpodbijane odločbe sklicuje na 24. člen ZBPP ter kot bistven razlog za zavrnitev prošnje navaja, da v zvezi z očitanimi mu kaznivimi dejanji tožnik ni upravičen do zagovornika po uradni dolžnosti.

7.Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh […]. Po tretjem odstavku istega člena se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

8.Navedena zakonska ureditev organu za BPP nalaga, da v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh (je njegova prošnja očitno nerazumna), prošnjo za odobritev BPP zavrne. V obširni in ustaljeni upravnosodni praksi gre pri tem predvsem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka, npr. zamuda roka ali nedovoljenost pravnega sredstva. Vendar pa je glede na izrecno besedilo tretjega odstavka 24. člena ZBPP doseg navedene zakonske določbe brez dvoma večji in organu za BPP nalaga, da vsaj v omejenem obsegu opravi tudi vsebinski preizkus zadeve. Tožnik tako nima prav, ko uveljavlja, da je do BPP upravičen že zato, ker ZBPP dodelitve BPP za "mladoletniške kazensko-preiskovalne postopke" v 8. členu tega zakona ne izključuje. Organ za BPP je ob ugotovitvi, da je BPP skladno z 8. členom ZBPP mogoče dodeliti (glede na vrsto zadeve), vsekakor upravičen preveriti tudi verjetnost tožnikovih izgledov za uspeh v postopku, v zvezi s katerim si prizadeva za pridobitev BPP, saj mu tako presojo nalaga zakon.

9.Vendar pa tožnik po presoji sodišča utemeljeno uveljavlja, da je toženka pri presoji izpolnjevanja vsebinskega kriterija za dodelitev BPP nepravilno uporabila materialno pravo. V izpodbijani odločbi toženka namreč ni navedla prav nobenega razloga v prid očitne nerazumnosti tožnikove prošnje za BPP v smislu 24. člena ZBPP, saj ni z ničemer pojasnila, v čem naj bi bilo pričakovanje ali zahtevek tožnika v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, zakaj naj bi bilo očitno, da tožnik zlorablja možnost BPP, ali pa zakaj naj bi bilo pričakovanje ali zahteva tožnika očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago oziroma v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale (kar predstavlja elemente očitne nerazumnosti po 24. členu ZBPP).

10.Nasprotno - toženka se v izpodbijani odločbi sklicuje na 454. člen ZKP-1 in na pogoje, pod katerimi mora biti mladoletniku dodeljen zagovornik po uradni dolžnosti. Pri tem pa toženka zmotno meni, da je do BPP upravičen zgolj tisti mladoletnik, ki mu je predhodno že dodeljen zagovornik po uradni dolžnosti. Za takšno toženkino stališče v ZBPP ni podlage, saj ta predpis upravičenja do BPP (tudi v postopku, v zvezi s katerim je za BPP zaprosil tožnik) v ničemer ne veže na izpolnjevanje pogojev za dodelitev zagovornika po uradni dolžnosti po ZKP, temveč izključno na izpolnjevanje pogojev, določenih v ZBPP. Toženkina razlaga nasprotuje tudi namenu dodeljevanja BPP po ZBPP, ki je v uresničevanju pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (1. člen ZBPP). Neksladna s takšnim namenom (ter načelom enakopravnosti) bi bila po presoji sodišča razlaga (za katero se zavzema toženka), v posledici katere bi bil mladoletnik, ki mu socialni položaj to omogoča, po zagovorniku lahko zastopan v vseh kazenskih postopkih proti njemu in ves čas postopka (kot to omogoča prvi odstavek 454. člena ZKP), mladoletnik, ki mu socialni položaj tega ne omogoča, pa zgolj v postopkih za kazniva dejanja, za katera je predpisana strožja sankcija.

11.Tožnik je sodišču primarno predlagal, da izpodbijano odločbo odpravi in v zadevi samo odloči tako, da ugodi njegovi prošnji za dodelitev BPP. Sodišče tožnikovemu primarnemu predlogu ni sledilo. Na podlagi 65. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) sme namreč sodišče meritorno odločiti o stvari le, če narava stvari to dopušča in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago ali če je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje. V obravnavanem primeru navedeni pogoji za meritorno odločanje po presoji sodišča niso podani, saj podatki postopka (ob ugotovljeni nepravilni uporabi materialnega prava) za to ne dajejo zanesljive podlage. Ob tem sodišče izpostavlja tudi načelo delitve oblasti - s sojenjem v sporu polne jurisdikcije sodišče dejansko poseže v izvrševanje upravne funkcije, saj odloči namesto upravnega organa, s čimer poseže v izvršilno vejo oblasti. Za takšno odločanje ima sicer podlago v citirani določbi 65. člena ZUS-1, vendar le pod zakonsko določenimi pogoji in omejitvami, ki pa jih tožnik ne zatrjuje niti v obravnavani zadevi niso izkazani.

12.Sodišče je po povedanem tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo ter zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek. V ponovnem postopku je upravni organ vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava ter njegova stališča, ki se tičejo postopka (četrti in peti odstavek 64. člena ZUS-1).

13.Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K II. točki izreka:

14.Tožnik je zahteval povrnitev stroškov postopka.

15.Izrek o stroških tožnika temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi, tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnave zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik).

16.Zadeva je bila rešena brez glavne obravnave, tožnika pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, zato se mu v skladu z drugim odstavkom 3. člena v zvezi s prvim odstavkom 2. člena Pravilnika priznajo stroški v višini 285,00 EUR, povečano za 22 % DDV (odvetnik je zavezanec za DDV), skupaj tako v višini 347,70 EUR. Višjo stroškovno zahtevo tožnika je sodišče zavrnilo, saj za njeno priznanje podlage v veljavnih predpisih ni najti.

17.Priznane stroške je toženka dolžna tožniku povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika). Plačana sodna taksa za postopek bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 24

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.