Jedro

Po določbi 1. točke 1. odstavka 5. člena ZDSS je socialno sodišče pristojno odločati v sporih s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ti spori so določeni v alineah pod 1. točko 1. odstavka

5. člena ZDSS in mednje spadajo tudi spori o pravici iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Vendar so pri tem mišljeni samo spori, do katerih pride pri izvajanju določb ZPIZ. Ta zakon določa, katere so pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kar pomeni, da gre za neposreden spor iz zavarovalnega razmerja, v katerem je ena od strank nosilec socialnega zavarovanja, druga stranka pa zavarovanec. V primeru spora glede izvajanja določb navedenega zakona med nosilcem socialnega zavarovanja in zavarovancem gre za socialni spor v skladu z določbami 5. člena ZDSS. Ali je delavec delal na delovnem mestu, za katerega se šteje zavarovalna doba s povečanjem, se odloča v delovnem sporu, saj gre za posamično pravico med delavcem in delodajalcem. Če bi tekel spor o izvajanju odločbe pokojninskega in invalidsekga zavarovanja med nosilcem socialnega zavarovanja in zavarovancem, pa bi bil tak spor skladno z 5. čl. ZDSS socialni spor.

Pri oblikovanju pojma socialnega spora namreč ne zadoščajo le objektivni kriteriji, kot jih vsebuje 5. člen ZDSS, pač pa mora biti podan tudi subjektivni element, kot ga določa 30. člen ZDSS, torej da zavarovanec - upravičenec do pravic in dajatev iz sistema socialne varnosti vloži tožbo zoper dokončno odločbo pristojnega organa, to je javnopravnega nosilca posamičnega zavarovanja.

Izrek

Za odločanje o tej zadevi je stvarno pristojno Delovno sodišče v Kopru, Oddelek v Novi Gorici.

Obrazložitev

To|nik je dne 16.6.2000 (datum priporočeno oddane pošiljke na kuverti k list.št. 3 v spisu sodišča prve stopnje) pri Delovnem sodišču v Kopru, Oddelek v Novi Gorici, vložil tožbo zoper svojega delodajalca Republiko Slovenijo, Ministrstvo za notranje zadeve, Ljubljana. V njej navaja, da je dne 3.4.2000 prejel odločbo o tem, da je s

1.4.2000 postal delavec Policije in da se razporedi na delovno mesto načelnika odseka - višji svetovalec, ki sta jo izdala minister za notranje zadeve in generalni direktor policije. Zoper odločbo je vložil ugovor, ker mu ni bila priznana pravica do štetja zavarovalne dobe s povečanjem v skladu s 4. odstavkom 430. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, saj je imel na dan uveljavitve tega zakona, to je 1.1.2000, več kot 25 let pokojninske dobe in je delal na delovnem mestu, kjer se zavarovalna doba šteje s povečanjem. Ugovor je bil z odločbo delodajalca z dne 25.5.2000 zavrnjen kot neutemeljen. Iz obrazložitve te odločbe je tožnik izvedel, da naj bi mu dne 31.3.2000 prenehalo delovno razmerje na Ministrstvu za notranje zadeve in da je s 1.4.2000 sklenil delovno razmerje v Policiji ter bil skladno z določili 30. člena Zakona o delavcih v državnih organih razporejen na delovno mesto, ki ustreza njegovim znanjem in sposobnostim. Nadalje v tožbi navaja, da mu ni nikoli prenehalo delovno razmerje v Ministrstvu za notranje zadeve po njegovi volji, niti po Zakonu o delovnih razmerjih, saj za kaj takega ni podlage, niti mu o prenehanju ali ponovni zaposlitvi ni bila izdana nikakršna odločba. Tudi po 1.4.2000 opravlja enaka dela in naloge kot pred tem, ne glede na to, da je naziv delovnega mesta drugačen. Glede na vse navedeno meni, da bi mu morala biti priznana pravica do štetja zavarovalne dobe s povečanjem kot do 1.4.2000, tudi za naprej. Zahteva, da se mu od 1.4.2000 dalje prizna pravica do štetja zavarovalne dobe s povečanjem tako, da se vsakih 12 mesecev dejanskega dela šteje za 16 mesecev zavarovalne dobe ter nadalje, da toženec plača ZPIZ-u Slovenije ustrezne prispevke.

Delovno sodišče v Kopru, Oddelek v Novi Gorici se je s sklepom št. Pd 92/2000, z dne 3.7.2000, izreklo za stvarno nepristojno ter po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno pristojnemu sodišču, ker je menilo, da gre za spor iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, oziroma za spor o tem, ali tožnik zaseda delovno mesto, na katerem se šteje zavarovalna doba s povečanjem. Za tovrstne spore pa je po 1. točki 5. člena Zakona o delovnih in socialih sodiščih (Ur.l. RS, št. 19/94) pristojno socialno sodišče, stvarno in krajevno pristojno pa Delovno in socialno sodišče v Ljubljani s sedežem v Ljubljani.

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, pri katerem je zadeva vpisana pod opr.št. Ps 1310/2000, z odstopom pristojnosti ni soglašalo, ampak je na podlagi določb 1. odstavka 24. člena ter

1. odstavka 25. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99 - 2/2004) z dopisom z dne 3.9.2004 sprožilo spor o pristojnosti. Sprejelo je stališče, da ne gre za socialni spor, kar pomeni, da glede na določbe 5. člena ZDSS ni podana pristojnost socialnega sodišča, pač pa za spor iz 2. točke 4. člena ZDSS. Torej, za spor o posamični pravici v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem ter delodajalcem, za reševanje katerega je stvarno in krajevno pristojno Delovno sodišče v Kopru, Oddelek v Novi Gorici. Predlagalo je, da Višje delovno in socialno sodišče odloči o stvarni pristojnosti.

Za odločanje v sporu je stvarno pristojno Delovno sodišče v Kopru, Oddelek v Novi Gorici.

Po določbi 1. točke 1. odstavka 5. člena ZDSS je socialno sodišče pristojno odločati v sporih s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja; kateri pa so ti spori, je opredeljeno v alineah pod 1. točko 1. odstavka 5. člena zakona. Med drugim so to spori o pravici iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1. alinea, 1. točka, 1. odstavka 5. člena ZDSS). Vendar so pri tem mišljeni samo spori, do katerih pride pri izvajanju določb zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Ta zakon določa, katere so pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kar pomeni, da gre za neposreden spor iz zavarovalnega razmerja, v katerem je ena od strank nosilec socialnega zavarovanja, druga stranka pa zavarovanec.

Posledično to pomeni, da če pride glede izvajanja določb navedenega zakona med nosilcem socialnega zavarovanja in med zavarovancem do spora, je tak spor v skladu z določbami 5. člena ZDSS socialni spor.

Zato pri oblikovanju pojma socialnega spora ne zadoščajo le objektivni kriteriji, kot jih vsebuje 5. člen ZDSS, pač pa mora biti podan tudi subjektivni element, kot ga določa 30. člen ZDSS.

Po tej določbi zavarovanec - upravičenec do pravic in dajatev iz sistema socialne varnosti - vloži tožbo zoper dokončno odločbo pristojnega organa, to je javnopravnega nosilca posamičnega zavarovanja; konkretno za pokojninsko in invalidsko zavarovanje tožbo zoper dokončno odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. O upravičenosti posameznikov do pravic iz sistema socialne varnosti se namreč odloča po posebnih upravnih postopkih z upravno odločbo, ki jo izda v okviru izvrševanja z zakonom podeljenih javni pooblastil posamezni pristojni nosilec sistema socialne varnosti (javni zavod, javni sklad) ali organ neposredne državne uprave (pristojno ministrstvo) kot oseba javnega prava. Predmet spora torej izvira iz obveznega oz.

prostovoljnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (objektivni kriterij), stranke (subjektivni kriterij) tega spora pa določa Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur.l. RS, št. 106/99 z nadaljnjimi spremembami).

Ker torej v obravnavani zadevi - po doslej zbranih podatkih - ne izhaja, da bi šlo za spor iz zavarovalnega razmerja - pokojninskega in invalidskega zavarovanja med zavarovancem in prej navedenim zavodom, ne gre za pristojnost socialnega sodišča v smislu določb 1. točke 1. odstavka 5. člena ZDSS. V spornem primeru, v katerem gre, kot že rečeno za spor med tožnikom - delavcem ter tožencem - delodajalcem, ker le-ta, kot navaja tožnik v ugovoru na odločbo z

16.3.2000 (priloga A/6), v tej odločbi (priloga A/4) ni navedel, da ima tožnik po 4. odstavku 430. člena ZPIZ/99 še nadalje pravico do štetja zavarovalne dobe s povečanjem in v tožbi zahteva tudi, da toženec plača ustrezne prispevke ZPIZ-u Slovenije, pa je glede na 2. točko 4. člena ZDSS za odločanje pristojno delovno sodišče. Zaradi obrazloženega je ob upoštevanju določb 1. odstavka 24. člena in 1. odstavka 25. člena ZPP Višje delovno in socialno sodišče sklenilo, da je za odločanje v tem sporu pristojno Delovno sodišče v Kopru, Oddelek v Novi Gorici.