Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL Sodba I Cpg 384/2019

ECLI:SI:VSLJ:2019:I.CPG.384.2019 Gospodarski oddelek

pogodbena odškodninska odgovornost predpravdno izvedensko mnenje trditveno in dokazno breme izvedensko mnenje postavitev novega izvedenca
Višje sodišče v Ljubljani
1. oktober 2019
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Višje sodišče poudarja, da tožeča stranka nosi dokazno breme dokazovanja neustrezne izpolnitve pogodbene obveznosti prvo tožene stranke. To pomeni, da je na njej dokazno breme glede neustreznosti dobavljenega kurilnega olja. V postopku med strankama ni sporno, da je poročilo z dne 26. 9. 2014 pokazalo, da so v analiziranem vzorcu z dne 23. 9. 2014 količine vode in nečistoč bistveno višje od dopustnih, vendar glede na jasne ugovore toženih strank to ne pomeni, da med strankama ni sporno, da je prvo tožena stranka tudi dobavila kurilno olje s takšno vsebnostjo vode oziroma nečistoč v rezervoar tožeče stranke. Za ugoditev tožbenemu zahtevku pa ne zadošča, da izvedenec zgolj ni izključil, da bi bile ugotovljene neustreznosti kurilnega olja lahko (tudi) posledica neustreznega dobavljenega kurilnega olja. Nepravilnosti prvo tožene stranke pri dobavi kurilnega olja mora s stopnjo prepričanja dokazati tožeča stranka, česar pa po pravilni presoji sodišča prve stopnje ni zmogla dokazati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za nerazdelno plačilo 19.677,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 2. 2015 (I. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna povrniti pravdne stroške drugo tožene stranke v znesku 500,00 EUR (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožeča stranka, predlaga spremembo izpodbijane sodbe in ugoditev zahtevku, podredno pa predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Toženi stranki na pritožbo nista odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka uveljavlja pogodbeno odškodninsko odgovornost. Prvo tožena stranka ji je dobavila kurilno olje neustrezne kvalitete (previsok delež vode in nečistoč), zato je prišlo do okvare kurilne peči in njene eksplozije, zaradi česar je tožeči stranki nastala škoda na kurilni peči. Drugo tožena stranka (solidarno) odgovarja na podlagi njenega zavarovanja civilne odgovornosti prvo tožene stranke. Toženi stranki se branita, da razlog za previsok delež vode in nečistoč v kurilnem olju ne izhaja iz sfere prvo tožene stranke.

6. Ni podana absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker se sodišče prve stopnje naj ne bi opredelilo do navedb tožeče stranke glede njenega vzdrževanja rezervoarja. Do katere konkretne navedbe se sodišče prve stopnje ni opredelilo, tožeča stranka ne konkretizira. Sodišču se sicer niti ni treba opredeliti do vsake posamične navedbe, temveč le do relevantnih nosilnih naziranj strank.1 Sodišče prve stopnje se je do vseh relevantnih navedb tožeče stranke, vključno s predpravdnim strokovnim mnenjem mag. F. J., opredelilo. Ni nujno, da je odgovor na navedbe stranke vselej izrecen, ampak lahko izhaja iz celotnega konteksta obrazložitve.2

7. Ni podana niti absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker naj bi sodišče prve stopnje neutemeljeno opustilo zaslišanje zakonitega zastopnika tožeče stranke ter prič P. J., D. S. in A. S. Sodišče prve stopnje je nedvoumno pojasnilo, da je ključno vprašanje, kaj je povzročilo prekomeren obseg vode in nečistoč v rezervoarju tožeče stranke. Za odgovor na to vprašanje pa zaslišanje nobene od predlaganih prič ni primeren dokaz, temveč je sodišče prve stopnje za ugotavljanje tega dejstva utemeljeno postavilo izvedenca strojne stroke prof. dr. V. B. Glede izliva meteorne vode v rezervoar pa je sodišče prve stopnje že sledilo tožeči stranki, da do izliva ni prišlo in zaslišanje prič za dokazovanje tega dejstva niti ni bilo potrebno (11. točka obrazložitve). Enako velja tudi glede obnove rezervoarja in njegovega čiščenja v letu 2006. 8. Prav tako ni podana absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker naj bi v sodbi manjkali razlogi o odločilnih dejstvih in sodbe naj ne bi bilo mogoče preizkusiti. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe je mogoče razbrati vse odločilne razloge za odločitev sodišča in jo je mogoče preizkusiti. Z navedenim očitkom tožeča stranka po vsebini uveljavlja druga dva pritožbena razloga, do česar se bo višje sodišče opredelilo v nadaljevanju. Za absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pa ne gre pri presoji sodišča, da je očitek kontrole kvalitete kurilnega olja na distribucijski poti od bencinskega servisa do tožeče stranke le teoretična možnost ugotavljanja kvalitete goriva. Očitana bistvena kršitev je podana (le) v primeru (formalnih) napak pri povzemanju zapisnikov o zaslišanju oziroma dokaznih listin v sodbo, te pa sodišče z očitano presojo ni storilo, niti je kot take ne opredeljuje tožeča stranka.

9. Tožeča stranka neutemeljeno očita opustitev dolžne skrbnosti prvo tožene stranke, ker na distribucijski poti od bencinskega servisa na O. do tožeče stranke ni bilo nobene kontrole dobavljenega kurilnega olja. Višje sodišče soglaša z jasnim zaključkom sodišča prve stopnje, da za očitek tožeče stranke ni nobene materialnopravne podlage in posledično prvo toženi stranki iz tega razloga ni mogoče očitati opustitve njenih obveznosti. Noben predpis prvo toženi stranki ne nalaga obveznosti kontrole kvalitete dobavljenega kurilnega olja po prevozu od bencinskega servisa do konkretnega odjemalca. Očitek tožeča stranka povzema iz strokovnega mnenja mag. F. J., pri čemer slednji ni podal nobenega argumenta oziroma obrazložitve, na kakšni podlagi bi bila prvo tožena stranka k takemu ravnanju zavezana. Pri tem ne gre spregledati, da je bilo predpravdno strokovno mnenje mag. F. J. pripravljeno po izrecnem naročilu pooblaščenke tožeče stranke. Toženi stranki sta s predložitvijo ustreznih listin dokazali, da je bilo kurilno olje tako v skladiščih, iz katerih je bilo kurilno olje dostavljeno na bencinski servis, kot na bencinskem servisu shranjeno in kontrolirano v skladu z ustreznimi predpisi in standardi. Tem zaključkom sodišča prve stopnje pritožba konkretizirano niti ne nasprotuje. Prav tako sta toženi stranki dokazali, da prvo tožena stranka naključno in redno kontrolira prevoznike kurilnega olja, da je bil konkretni prevoznik (D. S., s. p.) zadnjič pregledan približno dva meseca pred spornim dogodkom (kontrola 31. 7. 2014, pregled merila za pretok 4.7. 2014) ter da prvo tožena stranka v zvezi z dobavljenim kurilnim oljem iz konkretnega bencinskega servisa na O. in v zvezi s konkretnim prevoznikom ni prejela nobenih reklamacij. Glede na vse navedeno ne drži, da sodba glede presoje sodišča prve stopnje, da prvo tožena stranka na poti od bencinskega servisa do tožeče stranke ni bila dolžna kontrolirati kvalitete kurilnega olja, in glede presoje, da je prvo tožena stranka dokazala ustrezno skrbnost pri nadzoru kvalitete, nima razlogov. Dokazna ocena zato ni v nasprotju z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP.

10. Na drugi strani je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bil rezervoar tožeče stranke zadnjič očiščen leta 2006 in da tožeča stranka zaradi svoje dejavnosti letno porabi relativno veliko količino kurilnega olja. To tudi izkustveno pomeni, da je treba rezervoar čistiti bolj redno, kar je izpostavil tudi postavljeni izvedenec prof. dr. V. B. Četudi bi sledili pritožbeni navedbi, da tožeča stranka rezervoarja v skladu z Uredbo o skladiščenju nevarnih tekočin v nepremičnih skladiščnih posodah ni bila dolžna čistiti do leta 2016 (čeprav je sama sprejela interni akt - Poslovnik o ravnanju s skladiščno napravo za naftne derivate z zavezo, da ga bo čistila na obdobje 5 let, ni pa niti zatrjevala, da Poslovnik pri njej več ne velja; zatrjevala je le, da Uredba poslovnika ne predvideva več), višje sodišče sprejema presojo sodišča prve stopnje, da je reden stalni nadzor prvo tožene stranke nad uskladiščenim kurilnim oljem in nad prevoznikom prepričljiv argument toženih strank, da ni mogoče s stopnjo prepričanja ugotoviti, da je povečana količina vode in nečistoč v vzorcu kurilnega olja iz analize prvo tožene stranke z dne 26. 9. 2014 posledica opustitve prvo tožene stranke.

11. Višje sodišče poudarja, da tožeča stranka nosi dokazno breme dokazovanja neustrezne izpolnitve pogodbene obveznosti prvo tožene stranke. To pomeni, da je na njej dokazno breme glede neustreznosti dobavljenega kurilnega olja. V postopku med strankama ni sporno, da je poročilo z dne 26. 9. 2014 pokazalo, da so v analiziranem vzorcu z dne 23. 9. 2014 količine vode in nečistoč bistveno višje od dopustnih, vendar glede na jasne ugovore toženih strank to ne pomeni, da med strankama ni sporno, da je prvo tožena stranka tudi dobavila kurilno olje s takšno vsebnostjo vode oziroma nečistoč v rezervoar tožeče stranke. Za ugoditev tožbenemu zahtevku pa ne zadošča, da izvedenec zgolj ni izključil, da bi bile ugotovljene neustreznosti kurilnega olja lahko (tudi) posledica neustreznega dobavljenega kurilnega olja. Nepravilnosti prvo tožene stranke pri dobavi kurilnega olja mora s stopnjo prepričanja dokazati tožeča stranka, česar pa po pravilni presoji sodišča prve stopnje ni zmogla dokazati.

12. Ni utemeljena pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje kršilo materialno procesno vodstvo po določbi 285. člena ZPP, ker tožeče stranke ni pozvalo h konkretiziranju navedb, da je bilo s strani prvo tožene stranke dobavljeno kurilno olje neustrezne kvalitete. Toženi stranki ves čas postopka vztrajata, da prvo tožena stranka na podlagi redne kontrole materiala in svojih kooperantov zagotavlja ustreznost dobavljenega kurilnega olja in da tožeča stranka ni podala dokazov, ki bi dokazovali neustreznost dobavljenega kurilnega olja pred škodnim dogodkom. V takšnih okoliščinah sodišče ni bilo dolžno izvajati materialnega procesnega vodstva, saj sta na pomanjkljivosti v trditveni podlagi tožeče stranke opozarjali že toženi stranki, tožeča stranka pa je posledično tista, ki nosi posledice nezadostne konkretizacije svojih navedb.

13. Glede strokovnega mnenja mag. F. J. višje sodišče poudarja, da slednji v konkretni zadevi ni bil sodni izvedenec. Izvedensko delo odredi sodišče, mnenje mag. F. J. pa je pridobila tožeča stranka, kar izhaja iz prve strani mnenja, kjer je kot naročnik navedena pooblaščenka tožeče stranke. Njegovo mnenje se šteje kot del trditvene podlage tožeče stranke. Glede na navedeno ni utemeljena pritožbena navedba, da so v ugotovitvah dveh izvedencev bistvena protislovja, ki po določbah drugega oziroma tretjega odstavka 254. člena ZPP utemeljujejo postavitev novega izvedenca. V zadevi je bil postavljen samo en izvedenec, ta pa je v danih okoliščinah prepričljivo odgovoril na vsa zastavljena vprašanja, tako v pisnem izvedenskem mnenju, kot tudi ob neposrednem zaslišanju.

14. Ni utemeljen očitek tožeče stranke, da izvedenec ni opravil ogleda rezervoarja tožeče stranke za ugotovitev višine sesalnega koša in ugotovitev deleža usedlin in njihove količine na dnu rezervoarja. Sporni dogodek se je zgodil v letu 2014, tožeča stranka pa rezervoar še naprej uporablja in se torej v njem količina kurilnega olja spreminja. Pregled stanja usedlin v času sodnega postopka (izvedenec je bil s sklepom postavljen 6. 4. 2018) ne bi ponudil verodostojnega izkaza o stanju usedlin v času škodnega dogodka in ne bi prispeval k razjasnitvi dejanskega stanja, enako velja za ogled rezervoarja z namenom preverjanja ustreznosti vzetega vzorca za analizo. Glede višine sesalnega koša pa je sodišče prve stopnje izrecno navedlo, da višina sesalnega koša ni odločilna oziroma pomembna okoliščina za odločitev sodišča, zato pritožbene navedbe, v katerih tožeča stranka polemizira z izvedencem glede te okoliščine, niso pomembne.

15. Ne drži niti pritožbena navedba, da izvedenec ni podal konkretnih odgovorov na vprašanja sodišča. Izvedenec je ob zaslišanju prepričljivo pojasnil, da večje količine kurilnega olja, ki se nahajajo v rezervoarju, utemeljujejo pogostejše čiščenje tega rezervoarja, kar je logično tudi z izkustvenega vidika. Prav tako je izvedenec jasno pojasnil metodologijo odvzema vzorca in tudi v tem delu ni podal nepreglednih odgovorov. Prepričljivo je pojasnil tudi proces povečevanja deleža vode v rezervoarju glede na vsakokraten dotok kurilnega olja, v katerem se vselej nahaja določen delež vode. Tožeča stranka tudi ne more uspeti z navedbo, da izvedenčevo preteklo opravljanje dela za toženo stranko vzbuja dvom v verodostojnost mnenja. Izvedenec je ob zaslišanju res pojasnil, da je v 90-ih letih opravljal analizo za prvo toženo stranko, a upoštevaje jasnost in prepričljivost njegovega izvida in odgovorov ob zaslišanju višje sodišče zaključuje, da zgolj sodelovanje pred 20 leti ni zadosten argument, ki bi vzbudil dvom v verodostojnost izvedenskega mnenja. Na podlagi vsega navedenega višje sodišče soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje, da predlog za postavitev novega izvedenca ni utemeljen.

16. Tožeča stranka neutemeljeno oporeka odločitvi o stroških postopka. Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da odškodninska odgovornost toženih strank ni podana, je tožeči stranki pravilno naložilo povrnitev stroškov postopka nasprotnih strank. Višini odmerjenih stroškov pa tožeča stranka konkretno ne nasprotuje.

17. Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano odločbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP), pri čemer je presojalo le tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

18. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi z določbo prvega odstavka 154. člena ZPP. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

1 9. točka obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča Up 373/97-15 z dne 22. 2. 2001. 2 9. točka obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča Up 373/97-15 z dne 22. 2. 2001 in 2. točka obrazložitve sklepa Ustavnega sodišča Up-429/01-5 z dne 24. 6. 2003.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia