Jedro

Presoja opravičenosti dodelitve brezplačne pravne pomoči vedno vključuje tudi presojo, ali ima zadeva, v zvezi s katero se prosi brezplačna pravna pomoč, verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožiti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja na prvi in drugi stopnji v zvezi s sklepom Davčnega urada Ptuj, št. DT 42918-42293/2013-5 z dne 9. 4. 2013. V obrazložitvi odločbe navaja, da je davčni organ s spornim sklepom zoper tožnico kot ožjo družinsko članico davčnega dolžnika A.A. uvedel davčno izvršbo. Tožena stranka je prošnjo tožnice zavrnila na podlagi 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ker je presodila, da prosilka nima verjetnega izgleda za uspeh v upravnem sporu zoper sklep davčnega organa. Po določbi 148. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) se lahko davek izterja iz premoženja ožjih družinskih članov, ki so to premoženje neodplačno ali po nižji ceni od tržne dobili od davčnega dolžnika v letu oz. po letu, v katerem je davčna obveznost nastala. Tožnica je na podlagi darilne pogodbe z dne 24. 7. 2012 pridobila lastninsko pravico na nepremičninah parc. št. 656/1 in 656/5, ki so bile v lasti A.A. Iz pogodbe je razvidno, da je bila prosilka ožji družinski član A.A. in da je od njega pridobila premoženje neodplačno. Iz darilne pogodbe pa ne izhaja, da bi stranki z njo urejali medsebojno premoženjsko razmerje, oz. da bi razdružili skupno premoženje. Iz darilne pogodbe izhaja, da je bila tedaj prosilka še v zakonski zvezi z dolžnikom, zato v zadevi ni relevantno, da je zakonska zveza na podlagi sodbe z dne 20. 3. 2013 prenehala. Iz določbe 148. ZDavP-2 pa ne izhaja, da bi morala biti ožji družinski član dolžnika tudi v času uvedbe postopka davčne izvršbe. Glede na navedeno nima verjetnega izgleda za uspeh njene tožbe v upravnem sporu.

Tožeča stranka v tožbi ugovarja, da je tožena stranka zadevo prejudicirala, česar pa ne bi smela. Razlog za sklenitev darilne pogodbe je bila vrnitev darila 1/2 nepremičnine, ki jo je tožnica prejela od svojih staršev z darilno pogodbo z dne 29. 1. 2002. Ob razpadu zakonske zveze ji je tako mož vrnil prejeto darilo. V tem ni videla ničesar spornega, prav tako ni bila seznanjena z višino dolga bivšega moža. Darilno pogodbo je potrdil tudi davčni urad. Kolikor je menil, da obstaja dolg darovalca, bi moral zavrniti potrditev darilne pogodbe. V času izdaje spornega sklepa o davčni izvršbi zakonska zveza ni več obstajala niti formalno, saj je bila razvezana s sodbo dne 20. 3. 2013. Tako v času izdaje spornega sklepa ni bila več ožji družinski član dolžnika. Davčni urad Ptuj tudi ni sprožil postopka izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj po določbah Obligacijskega zakonika, torej ni izčrpal vseh rednih pravnih sredstev zoper dolžnika, zato ni imel pravice zahtevati vračila dolga od nje kot bivše žene. Zaradi navedenega ni mogoče ugotoviti, da zadeva, za katero prosi za brezplačno pravno pomoč, nima verjetnega izgleda za uspeh. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter jo oprosti plačila sodne takse.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je dolžna presoditi vsebinski pogoj za dodelitev BPP, to je okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo, saj mora pri odločanju o opravičenosti do BPP upoštevati kriterij razumnosti zadeve. O tem je že večkrat zavzelo stališče tudi vrhovno sodišče, in sicer, da je presoja o tem, ali ima konkretna zadeva verjeten izgled za uspeh, vsebinski pogoj po ZBPP. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Pri presoji upravičenosti prosilca do brezplačne pravne pomoči je po določbi prvega odstavka 24. člena ZBPP kot pogoj treba upoštevati tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči (objektivni pogoj). Ta pogoj je izpolnjen, če zadeva ni očitno nerazumna, oz. da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oz. se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oz. nanje odgovarjati. Navedeni pogoj je podrobneje opredeljen v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, po katerem se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je med drugim pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Po določbah ZBPP se torej kot pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči zahteva obstoj določenih tehtnih okoliščin o zadevi, ki kažejo na verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet brezplačne pravne pomoči, imelo končni uspeh.

Pri navedenem pogoju gre torej za presojo smiselnosti oz. ekonomičnosti brezplačne pravne pomoči, to je uresničevanja pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti. Navedeno načelo pa po drugi strani daje tudi oporo za vsebinsko presojo zadeve, na kar napotuje določba 24. člena ZBPP. Pri tem se vsebinska presoja zadeve opravi v omejenem obsegu, saj 24. člen citiranega zakona govori o očitnem nesorazmerju. Navedene ugotovitve pa so relevantne le v tem postopku, saj je od njih odvisna izkazanost izpolnjevanja objektivnega pogoja za dodelitev BPP.

V obravnavani zadevi gre za vprašanje razumnosti vložitve tožbe v upravnem sporu zoper sklep o davčni izvršbi na podlagi 148. člena ZDavP-2. V skladu z navedeno določbo se davek, ki ga ni bilo mogoče izterjati iz premoženja davčnega dolžnika, izterja iz premoženja ožjih družinskih članov, ki so to premoženje neodplačno oz. po nižji ceni od tržne dobili od dolžnika v letu oz. po letu, v katerem je davčna obveznost nastala. Za ožjega družinskega člana se med drugim šteje tudi zakonec. Iz navedenega člena izhaja, da gre za posebni institut poroštva, ki se ga lahko posluži davčni organ, če od davčnega zavezanca ne more izterjati davka.

V zadevi pa ni sporno, da je davčni dolžnik A.A. z darilno pogodbo z dne 24. 7. 2012 na tožnico kot svojo ženo neodplačno prenesel lastninsko pravico na svoji idealni polovici nepremičnine prac. št. 656/1 in 656/5 k.o. ... Iz sklepa o davčni izvršbi z dne 9. 4. 2013 tudi izhaja, da je davčni organ od tožnika izterjeval davčni dolg z izvršbo na dolžnikove denarne prejemke, na njegove premičnine ter na sredstva na njegovem transakcijskem računu, vendar so bile vse izvršbe neuspešne. Prav tako je davčni organ podal predlog za zavarovanje davčnega dolga z vknjižbo zastavne pravice na nepremičnini, ki pa jo je tožnik že pred tem prenesel na tožnico. Ob takem stanju zadeve se tudi sodišča strinja z zaključkom tožene stranke, da je zahteva tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči nerazumna ter nima verjetnega izgleda za uspeh. V konkretnem primeru so namreč izpolnjeni pogoji za poroštvo tožnice v skladu s 148. členom ZDavP-2. V zvezi s tožbenimi ugovori pa sodišče ugotavlja, da ti niso utemeljeni. Okoliščina, da je bila zakonska zveza med tožnico in davčnim dolžnikom dne 20. 3. 2013 razvezana na podlagi sodbe sodišče, v tem postopku ni relevantna. Po določbi 148. člena ZDavp-2 je bistven čas prenosa premoženja, ne pa čas izdaje sklepa o izvršbi. Poroštvo ožjega družinskega člana je podano, če je bilo premoženje brezplačno ali pa po nižji ceni od tržne preneseno na družinskega člana v letu oz. po letu, v katerem je davčna obveznost nastala. V relevantnem obdobju pa je tožnica bila ožji družinski član davčnega dolžnika. Drugačna razlaga navedene določbe bi po mnenju sodišča pomenila možnost obida navedene zakonske določbe. Iz vsebine darilne pogodbe pa ne izhaja, da bi naj šlo za vrnitev darila zaradi prenehanja zakonske zveze. Tudi ugovor, da je davčni organ z odmero davka in odtisnjenim žigom na darilni pogodbi tožnico zavedel, da gre za pravno veljavni prenos nepremičnine, ni utemeljen. V konkretnem primeru namreč ne gre za neveljavni pravni posel, temveč je le tožnica, glede na konkretne okoliščine, zaradi sklenjene pogodbe postala porok za davčni dolg na podlagi izrecne zakonske določbe. Prav tako možnost izpodbijanja takšnega pravnega posla na podlagi drugega odstavka 148. člena ZDavP-2 ne pomeni izključitve pravice davčnega organa, da terja dolg davčnega zavezanca neposredno od osebe, na katero je davčni dolžnik prenesel svoje premoženje, niti da bi moral davčni organ pred uvedbo davčne izvršbe izpodbijati veljavnost pravnega posla. Gre le za možnost, ki jo zakon daje davčnemu organu. Tožnica tudi neutemeljeno ugovarja, da je tožena stranka z izpodbijano odločbo že prejudicirala odločitev v postopku. Presoja opravičenosti dodelitve brezplačne pravne pomoči vedno vključuje tudi presojo, ali ima zadeva, v zvezi s katero se prosi brezplačna pravna pomoč, verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožiti. Takšno stališče je uveljavljeno v obsežni in ustaljeni sodni praksi, tudi Vrhovnega sodišča RS (napr. sodba X Ips 404/2012 z dne 13. 11. 2013). V obravnavanem primeru pa tožena stranka pri tem ni presegla pravnega standarda pri ugotavljanju očitne nerazumnosti, ki predstavlja kriterij za presojo pogoja po 24. členu ZBPP.

Po vsem navedenem je sodišče presodilo, da tožba ni utemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). O predlogu za taksno oprostitev sodišče ni odločilo, ker se v postopkih odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči taksa ne plača (četrti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah).