Jedro

V zvezi z navedenim sodišče ni upoštevalo tožbene navedbe o večji vrednosti vloženega zemljišča 566 k.o. ... zaradi jesenovih dreves, in tudi ne tožbene navedbe, da so dodeljena zemljišča, na katerih se nahajata požiralnika, manj vredna od vloženih, in tudi ne tožbene navedbe, da je na delu dodeljenih zemljišč odlagališče odpadkov, saj tožnica vrednotenju vloženih zemljišč ni ugovarjala, vrednost dodeljenih zemljišč pa je bila, kot izhaja iz drugostopenjske odločbe, izračunana pravilno in ji tožnica v tožbi ne nasprotuje.

Sodišče ugotavlja, da je velikost dodeljenih zemljišč 13.816 m2, vloženih pa 17.261 m2, razlika v velikosti tako znaša 19,95%, in presega tolerančni okvir iz prvega odstavka 65. člena ZKZ UPB-1, ki določa, da razlika v skupni površini vloženih in dodeljenih zemljišč praviloma ne sme presegati 15% površine. Po mnenju sodišča pa je dopustna prekoračitev predpisanih kriterijev površinskega odstopanja, če je vrednost vloženih in dodeljenih zemljišč enaka, ki pa glede na zgornje navedbe je.

Ugovor tožnice, da imajo dodeljena zemljišča težji dostop, ni utemeljen, saj iz spisu priložene mapne kopije katastrskega načrta izhaja, da imajo tam označena dodeljena zemljišča parc. št. 5072, 5193 in 5258 k.o. ... urejen dostop (glede na njihovo obliko) iz obeh strani, parc. št. 5117 k.o. .. pa ima urejen dostop z ene strani. Neutemeljena je tudi tožbena navedba glede neustreznosti oblike dodeljenih zemljišč, saj je v postopku komasacije pomembno, da komasacijski udeleženec dobi čimbolj zaokrožena zemljišča in približno enake vrednosti (v primerjavi z vloženimi zemljišči), oblika dodeljenih zemljišč pa ni zakonski kriterij za novo razdelitev zemljišč.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopenjski upravni organ je z izpodbijano odločbo med drugim odločil, da se zemljišča iz komasacijskega sklada na komasacijskem območju ..., ki obsega k.o. ..., k.o. ... in del k.o. ... ter so navedena v odločbah o uvedbi komasacijskega postopka št. 0301-321-33/01 z dne 16. 8. 2001, 0301-321-32/01 z dne 21. 8. 2001 in 0301-321-34/01 z dne 27. 8. 2001 ter dopolnilni odločbi št. 0301-321-32/01 z dne 20. 6. 2003, izdanih s strani Upravne enote Ribnica, na novo razdelijo med komasacijske udeležence kot sledi iz izkaza št. 2. Komasacijska udeleženka A.A. je v komasacijski sklad vložila parc. št. 554, 563/4, 566, 576, 581, 632, 633, 1177, 1178, 1179, 1180, 1460, 1461, 1486, 1569, 1620, 1678, 2208, 2841, 2843, 2844 vsa k.o. ... in parc. št. 3805 k.o. ... s skupno površino 17.261 m2 in skupno vrednostjo 1.263.841 cenilnih enot (v nadaljevanju c.e.). Zaradi povečanja površin, poti, melioracijskih jarkov, vodotokov in zarasti, se zmanjša vrednost vloženega zemljišča za 44.234 c.e., tako da znaša skupna vrednost zemljišč, ki jih je v komasacijski sklad vložila udeleženka 1.219.607 c.e.. Iz komasacijskega sklada se komasacijski udeleženki dodelijo zemljišča parc. št. 5072, 5117, 5193, 5228 vse k.o. ..., velikosti 13.816 m2 in skupne vrednosti 1.219.607 c.e. Drugostopenjski upravni organ je v zvezi s pritožbo tožnice izdal odločbo, št. 464-93/04 z dne 25. 4. 2008, s katero je zavrnil pritožbo tožnice zoper izpodbijano odločbo. V svoji odločbi je navedel, da je vrednost dodeljenih zemljišč enaka vrednosti vloženih, ter da je do vseh dodeljenih zemljišč ustrezen dostop, ki je boljši kot je bil do vloženih zemljišč. Drugostopni organ je spremenil izpodbijano odločbo glede katastrskih točk dodeljene parc. št. 5117 k.o. ..., tako, da ji je določil drugačne katastrske točke, vendar v tem delu drugostopenjska odločba v upravnem sporu ni bila izpodbijana.

Zoper izpodbijano odločbo je tožnica vložila tožbo zaradi napačnega in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter kršitve določb postopka in predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne upravnemu organu v ponovni postopek. Tožnica navaja, da je zoper elaborat vrednotenja zemljišč podala ugovor, kar je mogoče razbrati iz ugovora, ki ga prilaga tožbi. Navaja, da vrednost dodeljenih zemljišč ni enakovredna, saj dodeljene parcele vsebujejo požiralnika, do njih pa je tudi težji dostop kot do prejšnjih parcel. Tožnica navaja, da je želela obdržati parcelo 566 k.o. ..., na kateri je približno 80 jesenovih dreves, poleg katere je imela ostale parcele, vendar je dobila pojasnilo geodeta, da bo te parcele odkupil Sklad, ter da bo povabljena na razgovor. Dovoljenja za posek jesenov predhodno ni dobila, prvostopni organ pa je tudi ni povabil na razgovor, kot je bilo obljubljeno. Tožnica meni, da je bila tako oškodovana najmanj za 2000 EUR. Tožnica na podlagi navedenega meni, da je bila pri ponovni razdelitvi zemljišč po komasaciji oškodovana, ker je prejela slabša zemljišča kot jih je vložila, da je do dodeljenih zemljišč težji dostop ter da so dodeljena zemljišča bistveno daljša. V dopolnitvi tožbe tožnica navaja, da so bile pripombe na elaborat vrednotenja zemljišč vpisane v zvezek pripomb v zakonitem roku, vložen pa je bil tudi ugovor. Pri predaji novododeljene parcele je sin tožnice kot njen pooblaščenec tako parcelo zavrnil kot nesprejemljivo, enakega mnenja je bil tudi geodet in to zapisal v zapisnik. Tožnica navaja, da ji je bilo s strani predstavnikov prvostopnega organa zagotovljeno, da je prišlo pri dodeljenem zemljišču (na katerem se nahajata požiralnika) do napake, ki bo tekom postopka popravljena. Zato tožnica pravnih sredstev ni vlagala, ker je zaupala prvostopenjskemu organu, ki pa omenjene napake ni odpravil. Dalje navaja, da je na dodeljeni parceli ob požiralniku nastalo odlagališče odpadkov, za odstranitev katerih je zadolžen lastnik parcele, na zemljiščih, vloženih v komasacijo pa ni bilo pogojev za nastanek tovrstnih odlagališč.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri napadeni odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in predlaga, da se tožba zavrne kot neutemeljena.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali zemljišča, ki jih je po opravljeni novi razdelitvi v predmetnem komasacijskem postopku iz komasacijskega sklada prejela tožnica, po vrednosti ustrezajo zemljiščem, ki jih je v komasacijski sklad vložila. Dalje je sporno, ali je do dodeljenih zemljišč urejen ustrezen dostop.

V prvem odstavku 63. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ UPB-1; Uradni list RS, št. 55/03) je določeno, da se v postopku komasacije izdela med drugim elaborat vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju. V četrtem odstavku istega člena je določeno, da komasacijski udeleženci lahko podajo na elaborate po tem členu pripombe in predloge na sami razgrnitvi, najpozneje pa v osmih dneh po izteku roka razgrnitve. Pripombe in predlogi na razgrnjene elaborate se obravnavajo v postopku pred izdajo odločbe o novi razdelitvi zemljišč, o njih pa se odloči z odločbo o novi razdelitvi zemljišč.

V prvem odstavku 64. člena ZKZ UPB-1 je določeno, da pri razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada dobi komasacijski udeleženec čimbolj zaokroženo zemljišče. V drugem odstavku istega člena je določeno, da je treba do komasiranih zemljišč zagotoviti ustrezen dostop.

V prvem odstavku 65. člena ZKZ UPB-1 je določeno, da komasacijski udeleženci dobijo iz komasacijskega sklada zemljišče približno enake skupne vrednosti. Razlika med skupno vrednostjo vloženih in dodeljenih zemljišč praviloma ne sme presegati 5% vrednosti in 15% površine, pri tem pa ni všteto zmanjšanje površine po 67. členu tega zakona, ki določa, da če se na komasacijskem območju zaradi celovite ureditve zemljišč zgradijo poti, melioracijski jarki, vetrobranski pasovi ali drugi javni objekti, ki so potrebni za izvedbo komasacije, in se zaradi tega zmanjša skupna površina zemljišč, ali se iz drugih vzrokov poveča skupna površina zemljišč, ki naj se razdelijo med komasacijske udeležence, se dodeli vsakemu komasacijskemu udeležencu sorazmerno z vloženim zemljiščem manjša oziroma večja površina zemljišč.

Iz izpodbijane odločbe izhaja, da so vložena zemljišča in dodeljena zemljišča enake vrednosti, kar ustreza vrednostnemu pogoju iz prvega odstavka 65. člena ZKZ UPB-1. Sodišče ugotavlja, da tožnica do izdaje prvostopenjske izpodbijane odločbe ni podala pripomb na elaborat vrednotenja zemljišč, ki je bil razgrnjen od 7. 4. 2003 do 9. 5. 2003. Navedbe tožnice v tožbi, da je zoper elaborat vrednotenja zemljišč podala ugovor, oziroma da so bile pripombe na elaborat vrednotenja zemljišč vpisane v zvezek pripomb v zakonitem roku, tožnica ni podprla z dokazi, listine, iz katerih naj bi to izhajalo, pa se v spisu ne nahajajo. S tem v zvezi je navedba o tem, da so bila tožnici dodeljena slabša zemljišča (od vloženih zemljišč) prepozna, saj ta navedba ni bila podana v času razgrnitve elaborata vrednotenja zemljišč, temveč šele v pritožbi zoper izpodbijano odločbo v upravnem postopku. Ker ugotovljeni vrednosti vloženih zemljišč tožnica ni pravočasno ugovarjala, je bilo treba preizkusiti, ali so bila dodeljena zemljišča pravilno vrednotena. Glede vrednotenja dodeljenih zemljišč se sodišče v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/06, 107/08 – odl. US, 119/08 – odl. US), ki določa, da sodišču ni treba navajati razlogov za odločitev, če sledi utemeljitvi upravnega akta in to v sodbi ugotovi, v celoti sklicuje na obrazložitev v odločbi drugostopnega organa, št. 466-93/2004-10 z dne 25. 4. 2008, kjer je natančno obrazloženo vrednotenje dodeljenih zemljišč, kateremu pa tožnica kot izhaja iz tožbe niti ne nasprotuje. V zvezi z navedenim sodišče ni upoštevalo tožbene navedbe o večji vrednosti vloženega zemljišča 566 k.o. ... zaradi jesenovih dreves, in tudi ne tožbene navedbe, da so dodeljena zemljišča, na katerih se nahajata požiralnika, manj vredna od vloženih, in tudi ne tožbene navedbe, da je na delu dodeljenih zemljišč odlagališče odpadkov, saj tožnica vrednotenju vloženih zemljišč ni ugovarjala, vrednost dodeljenih zemljišč pa je bila, kot izhaja iz drugostopenjske odločbe, izračunana pravilno in ji tožnica v tožbi ne nasprotuje.

Tožnica za svoje navedbe o nekorektnem in zavajajočem delovanju predstavnikov prvostopenjskega organa v postopku komasacije – nove razdelitve, ni podprla z dokazi, zato jih sodišče ne more upoštevati.

Sodišče ugotavlja, da je velikost dodeljenih zemljišč 13.816 m2, vloženih pa 17.261 m2, razlika v velikosti tako znaša 19,95%, in presega tolerančni okvir iz prvega odstavka 65. člena ZKZ UPB-1, ki določa, da razlika v skupni površini vloženih in dodeljenih zemljišč praviloma ne sme presegati 15% površine. Po mnenju sodišča pa je dopustna prekoračitev predpisanih kriterijev površinskega odstopanja, če je vrednost vloženih in dodeljenih zemljišč enaka, ki pa glede na zgornje navedbe je.

Ugovor tožnice, da imajo dodeljena zemljišča težji dostop, ni utemeljen, saj iz spisu priložene mapne kopije katastrskega načrta izhaja, da imajo tam označena dodeljena zemljišča parc. št. 5072, 5193 in 5258 k.o. ... urejen dostop (glede na njihovo obliko) iz obeh strani, parc. št. 5117 k.o. ... pa ima urejen dostop z ene strani. Neutemeljena je tudi tožbena navedba glede neustreznosti oblike dodeljenih zemljišč, saj je v postopku komasacije pomembno, da komasacijski udeleženec dobi čimbolj zaokrožena zemljišča in približno enake vrednosti (v primerjavi z vloženimi zemljišči), oblika dodeljenih zemljišč pa ni zakonski kriterij za novo razdelitev zemljišč.

Glede na navedeno je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zoper izpodbijani odločbi kot neutemeljeno zavrnilo.