Jedro

Namen postopka pred drugostopenjskim organom ni ponovno ocenjevanje znanja učenca, če za to ni potrebe, ampak preverjanje zakonitosti postopka in uporabe strokovnih standardov pri ocenjevanju učenca, ki ima za posledico ponavljanje razreda.

Vsi ostali vidiki predmetne ocene in odločitve o ponavljanju razreda spadajo v okvir avtonomije pedagoškega procesa, kar ne more biti predmet upravnega spora.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Na podlagi 69. člena Zakona o osnovni šoli (Ur. l. RS št. 81/06) ter v skladu z 29. in v zvezi s 27. členom Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli (Ur. l. RS št. 73/2008) je učiteljski zbor Osnovne šole B. na izredni konferenci sprejel sklep, da A.A. učenec 6. razreda, zaradi nedoseganja minimalnih standardov in posledično negativne ocene iz matematike ne napreduje v 7. razred. V obrazložitvi izpodbijanega akta je navedeno, da se je učiteljski zbor na podlagi sodbe Upravnega sodišča I U 1231/2013 sestal na izredni konferenci dne 22. 10 . 2013 in ponovno sklepal o napredovanju učenca A.A. v 7. razred. V sklepu je navedeno, da je učenec iz 5. razreda v 6. razred napredoval z negativno oceno iz matematike, zato so bili starši že ob koncu 5. razreda na skupnem sestanku s svetovalno službo, ravnateljem, razredničarko ter predstavnico Centra za socialno delo C. opozorjeni, da mora učenec v 6. razredu posebno skrb s sprotnim učenjem in delom nameniti matematiki in pridobiti dovolj znanja za uspešno nadaljevanje šolanja. Razrednik je 13. aprila 2013 opozoril, da učenec ne dela domačih nalog, da ne sodeluje med poukom pri matematiki in ne izkazuje znanja. Razrednik se je z učencem pogovoril in ga opozoril, da je njegovo znanje šibko in da je potrebno spremeniti odnos do dela v izogib negativnim ocenam. Materi pa je posebej napisal, kljub temu da je to navedeno v publikaciji, ki so jo prejeli vsi starši ob začetku leta, in objavljeno na spletnih straneh šole, da so govorilne ure 23. 04. 2013 in da naj se oglasi pri učiteljih, kjer so težave. Tudi učiteljica matematike B.B. je 17. 04. 2013 klicala starše učenca A.A. in jih opozorila na učenčeve težave pri matematiki. Razrednik je mater učenca ponovno povabil na govorilne ure z elektronsko pošto 21. 04. 2013. Že 24. 04. 2013 je bila mati C.C. pisno vabljena v šolo. Mati se na pisno vabilo ni odzvala. Razrednik je starše po e-pošti vabil v šolo tudi 14. 05. 2013 in jih opozarjal na nedoseganje minimalnih standardov pri predmetih matematika, zgodovina in geografija. Starši so bili zaradi slabega uspeha pri matematiki ponovno vabljeni na govorilne ure 21.05.2013 ob 17. uri v kabinet specialne pedagoginje D.D. Prav tako je razrednik 15. 05. 2013 pisno opozoril očeta E.E., da učenec A.A. še ne dosega minimalnih standardov pri predmetih matematika, geografija in zgodovina, kar pomeni, da je možnost, da bo učenec ob koncu leta pri navedenih predmetih negativno ocenjen. Starši se na vabilo in opozorilo niso odzvali do 25. 05. 2013, ko se je mati v elektronski pošti zanimala za učenčevo popravljanje matematike.

2. Učenec je preko leta pri predmetu matematika pridobil 11 ocen. Od tega so bile tri pozitivne, ostale so bile negativne. Takšno število ocen je nastalo na podlagi dejstva, da mu je učiteljica B.B. vedno dajala tudi možnost popravljanja negativnih ocen. Prav tako je imel učenec možnost izkazovati znanje in popravljati ocene pri predmetu matematika tudi še ob koncu maja 2013, kar je razvidno iz dopisa specialne pedagoginje materi C.C. 28. 05. 2013. Učenec je prejel tudi natančno navedene standarde, ki jih mora osvojiti za ustno popravljanje ocene. Ker učenec ni znal za pozitivno oceno, saj ni dosegel minimalnih standardov znanja, predpisanih za 6. razred, se je učiteljica B.B. odločila, da učenčevo celoletno znanje pri predmetu matematika ob koncu šolskega leta oceni z negativno oceno. Na strani tri tega sklepa je navedeno, da učenec ni dosegal z učnim načrtom predpisanih minimalnih standardov znanja za 6. razred devetletne osnovne šole, kar pomeni, da ni obvladal znanj, ki so v sklepu navedena v 19 alinejah. Osnovna šola B. je 6. 12. 2012 prejela odločbo Zavoda RS za šolstvo o usmeritvi učenca A.A. Ravnatelj je 21. 12. 2012 imenoval strokovno skupino v sestavi specialne pedagoginje D.D., razrednika F.F., učiteljice matematike B.B. in učiteljice slovenščine G.G. Ure dodatne strokovne pomoči so se začele izvajati 3. 1. 2013 na osnovi Okrožnice - izvajanje dodatne strokovne pomoči, ki jo je izdalo Ministrstvo za šolstvo in šport in je bila s strani Osnovne šole B. prejeta dne 18. 2. 2011. Dodatno strokovno pomoč v obsegu treh ur na teden so v skladu z odločbo izvajali učitelji. Glede na naravo učenčevih težav je Osnovna šola B. dve uri učne pomoči dodelila za izvajanje pri predmetu matematike in eno uro pri predmetu slovenski jezik.

3. Za učenca A.A., opredeljenega kot otroka s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, je Osnovna šola B. pripravila tudi prilagoditve, ki jih je v soglasju s starši učenec uveljavljal pri opravljanju nacionalnega preverjanja znanja. Mati C.C. je bila 29. 1. 2013 na govorilnih urah seznanjena s pripravljenimi prilagoditvami in se je z njim strinjala. Strokovna skupina se je sestala 7. 2. 2013, kjer so se še natančneje določile prilagoditve za učenca, zapisane v individualiziranem programu. Kot člani strokovne skupine so bili na sestanek vabljeni tudi starši, ki pa se sestanka niso udeležili. Dne 19. 2. 2013 je bil po predhodnem povabilu materi C.C. na govorilnih urah s strani specialne pedagoginje D.D. v prisotnosti učiteljice B.B. predstavljen individualiziran program, skupaj z njim pa tudi predlagane prilagoditve ter načrt dela doma in sodelovanja s šolo zaradi izboljšanja odnosa do šolskega dela. Na sestanku, na katerem so bili v začetku prisotni specialna pedagoginja D.D., razrednik F.F. in učiteljica B.B., so bili materi C.C. predstavljeni vzroki, zaradi katerih učiteljica B.B. meni, da učenec A.A. ne more imeti zaključene pozitivne ocene pri matematiki. Prav tako ji je bilo razloženo, da ni smiselno, da bi učenec zaradi ponovne negativne ocene iz matematike, ker je imel negativno oceno pri matematiki že v 5. razredu, nadaljeval šolanje v 7. razredu, saj ni dosegel minimalnih standardov znanja za 6. razred. Mati je izrecno povedala, da s ponavljanjem ne soglaša, se ne bo strinjala in da bo naredila vse, da bo učenec napredoval v 7. razred. Ravnatelj je na podlagi 17. in 29. člena Pravilnika o ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli (Ur.I. RS št. 73/2008) 26. 6. 2013 imenoval komisijo za ugovor, ki je sprejela sklep, da se znanje učenca A.A. iz predmeta matematika ponovno oceni. Predmetni izpit iz matematike je opravljal 2.7. 2013. Izpita ni uspešno opravil, zato je komisija 2. 7. 2013 sprejela sklep, da se učencu A.A. na podlagi predmetnega izpita iz matematike dne 2. 7. 2013 zaključna ocena nezadostno (1) pri matematiki ne spremeni. Učenec je imel možnost obiskovanja dopolnilnega pouka, ki ga je za učence 6. razreda izvajala učiteljica B.B. ob petkih 6. učno uro (od 11.55 - 12.40) v neparnih tednih. Kljub mnogim osebnim povabilom se ga učenec A.A. ni želel udeležiti, čeprav je iz evidence dnevnika razvidno, da je to možnost izkoristilo 29 učencev in da so bile obravnavane različne teme iz predmeta matematika. Razrednik je starše 6. c že na začetku šolskega leta 2012/2013 obvestil tako na roditeljskem sestanku v septembru kot na skupnih govorilnih urah v oktobru, da je v urniku tudi ura dopolnilnega pouka iz matematike. Povedano je bilo kdo, kdaj in kje se bo izvajal dopolnilni pouk. Na prvem roditeljskem sestanku je bila prisotna tudi mati C.C. A.A. je imel pred izdajo odločbe o usmeritvi možnost obiskovanja individualne in skupinske učne pomoči, ki jo je za učence 6. razredov izvajala učiteljica H.H. Udeležil se je šestih ur, kjer je imel možnost utrjevati snov, in sicer deljenje in računanje z naravnimi števili, rimske številke in drugo. Učiteljica H.H. je v poročilu navedla, da je učenec pri delu nesamostojen, da med reševanjem nalog večkrat glasno ugovarja, da ne reagira na popravke učiteljice in da ne upošteva njenih navodil. Učencu je predlagala tudi veliko vaje doma. Po poročilih razrednika, učiteljice matematike, specialne pedagoginje, ravnatelja in skupni razpravi je učiteljski zbor dne 22. oktobra 2013 ponovno pretehtal vsa dejstva in dokumentacijo ter na koncu z glasovanjem odločil, da učenec ne napreduje v 7. razred, saj učenec ni pridobil dovolj znanja pri predmetu matematika, da bi lahko uspešno nadaljeval s šolanjem v 7. razredu. Starši so bili sproti obveščeni o težavah učenca pri matematiki, a se na vabila vse do konca maja 2013 niso odzvali. Odločitev učiteljskega zbora temelji na podlagi 69. člena Zakona o osnovni šoli (Ur. 1. RS št. 81/06 (uradno prečiščeno besedilo - ZOsn-UPB3), 102/07, 107/10, 87/11, 40/12-ZUJF - v nadaljevanju ZOsn) ter 29. in 27. člena Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli (Ur. 1. RS št. 73/2008). Pedagoški delavci so upoštevali tudi učenčevo doživljanje in sprejemanje trenutne situacije, vendar so mnenja, da je za učenca sedaj bolje, da ostane v 6. razredu, kakor je bila tudi prvotna odločitev učiteljskega zbora, saj je imel to obdobje možnost slediti pouku in biti sproti seznanjen z učno snovjo.

4. Zoper ta sklep je tožnik vložil pritožbo na drugostopenjski organ.

5. Na podlagi 68. in 69. člena Zakona o osnovni šoli (Ur. list RS, št. 81/06, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12-ZUJF, 63/13) ter v skladu s 35. členom Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli (Ur. 1. RS št. 52/2013), je komisija, ki jo je na podlagi 68. in 69. člena Zakona o osnovni šoli (Ur. list RS, št. 81/06, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12-ZUJF, 63/13) ter v skladu s 25., 34. in 35. členom Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli (Ur. 1. RS št. 52/2013) imenoval ravnatelj G.G. dne 6. 11. 2013, na podlagi ugovora zoper oceno in zoper odločitev o napredovanju sprejela sklep, da se znanje A.A. iz predmeta matematika ne bo ponovno ocenilo in je ugovor tožnika zavrnila in potrdila sklep učiteljskega zbora številka 1455 z dne 22. 10. 2013, o nenapredovanju A.A. v 7. razred, zaradi nedoseganja minimalnih standardov in posledično negativne ocene iz matematike, in spričevalo št. IX/4 z dne 25. 10. 2013. Drugostopenjski organ je odločil, da se zaključna ocena nezadostno (1) pri matematiki ne spremeni. Na strani 2 sklepa drugostopenjski organ najprej povzema vsebino tožnikovega ugovora. Komisija kot drugostopenjski organ je bila imenovana v sestavi: I.I., učiteljica matematike na Osnovni šoli B., kot predsednica; J.J., učiteljica matematike na Osnovni šoli B., kot članica; K.K., učiteljica matematike na Osnovni šoli C., kot članica. Komisija se je sestala 8. 11. 2013 ter 11. 11. 2013 z nalogo, da v skladu s 35. členom Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli ter na podlagi 68. člena Zakona o osnovni šoli pregleda dokumentacijo o učenčevem znanju pri matematiki in se po pregledu odloči, ali bo o ustreznosti ocene presodila na podlagi dokumentacije ali pa bo učenčevo znanje ponovno ocenila po postopku, ki je določen za opravljanje izpita iz tega predmeta. V obrazložitvi akta je med drugim navedeno, da je iz dokumentacije (matični list X/345) razvidno, da je učenec A.A. v četrtem razredu imel težave z ocenami (zaključene ocene: mat nzd (1), slo zd (2), družba zd (2), naravoslovje in tehnika zd (2), ostale ocene so bile boljše). V pogovoru z učiteljico L.L. je bilo navedeno, da je učenec v šolskem letu 2009/2010 skoraj vse preizkuse znanja pri vseh predmetih pisal negativno. Večino je ustno popravil, le pri matematiki je bil neuspešen. Na podlagi tega je učiteljica L.L. predlagala, da naj A.A. ponavlja razred. S strani staršev je bilo soglasje podano. Na sestanku s pedagoginjo je bil že v četrtem razredu predlagan postopek o usmeritvi, vendar so starši to idejo zavrnili. Iz zapisnika izredne seje učiteljskega zbora 22. 10. 2013 in prilog ter iz priložene dokumentacije je razvidno, da so bili starši v šestem razredu sprotno, večkratno obveščeni s strani razrednika, učiteljice matematike in svetovalne službe. Obenem pa je potrebno ponovno opozoriti, da so imeli starši ves čas možnost obiskovanja dopoldanskih in popoldanskih govorilnih ur, česar pa niso izkoristili.

6. V šestem razredu je imel učenec negativne ocene tudi pri drugih predmetih. Skupaj je imel 14 negativnih ocen pri drugih predmetih (glasbena vzgoja, zgodovina, geografija, naravoslovje) in 8 negativnih pri matematiki. Torej je imel A.A. v 6. razredu težave z ocenami pri več predmetih in od začetka šolskega leta. Prav tako je razrednik 15. 05. 2013 pisno opozoril očeta E.E., da učenec A.A. še ne dosega minimalnih standardov pri predmetih matematika, geografija in zgodovina. Ure DSP pri matematiki so se izvajale po urniku, in sicer ob ponedeljkih 1. šolsko uro in torkih 1. šolsko uro, od 7. 1. 2013 dalje. Učiteljica je bila odsotna dne 8. 1. 2013 in 17. 6. 2013. Če učitelj manjka, pa je učenec dolžan iti k redni uri razreda, kar je tudi napisano na obvestilih za nadomeščanje, ki jih vidijo učenci. Razvidno pa je tudi, da je bil učenec odsoten 7. 1. 2013, 18. 2. 2013, 19. 2. 2013. Realiziranih je bilo 31 ur DSP. Ure dopolnilnega pouka so potekale ob petkih 6. učno uro (od 11.55 do 12.40) v neparnih tednih. Ure dopolnilnega pouka so namenjene vsem učencem, ki imajo težave. Iz evidence je razvidno, da se A.A. dopolnilnega pouka ni udeleževal. Učenec se je v začetku leta, pred izdajo odločbe, udeležil tudi šestih ur individualne in skupinske pomoči. Šola je torej A.A. ponudila več oblik možnosti pomoči, ki pa jih učenec A.A. ni izkoristil v celoti. Iz števila pisnih in ustnih ocen, ki jih je učenec pridobil pri matematiki v šolskem letu 2012/13, je razvidno, da je učenec pridobil 4 pisne ocene ter 7 ustnih ocen. Negativne pisne ocene je popravljal ustno. Učenec je torej imel možnost popravljanja negativnih ocen in izkazovanja svojega znanja. Ostali učenci so bili ocenjeni štirikrat pisno in najmanj 4 krat ustno. Zadnji pisni preizkus, kjer je bil učenec pozitivno ocenjen, pa je zajemal le del minimalnih standardov znanja 6. razreda. Na podlagi dokumentacije je razvidno, da ima učenec A.A. od 4. razreda naprej učne težave pri matematiki, kljub temu da so bili učitelji različni. A.A. je bila ob koncu leta dne 2. 7. 2013 dana še ena možnost, da pokaže svoje znanje in osvojene minimalne standarde znanja 6. razreda na predmetnem izpitu iz matematike. Na predmetnem izpitu iz matematike se je znova pokazalo, da A.A. ne dosega minimalnih standardov 6. razreda. Z znanjem, ki ga je izkazal na tem izpitu, nikakor ne bi mogel slediti pouku matematike v 7. razredu. Učenec ni izkazal znanja pri učnih temah o množicah, mestnih vrednostih, naravnih in decimalnih številih, rimskih številih, primerjanju števil po velikosti, računanju velikosti kotov, ulomkih, računskih operacijah z decimalnimi števili in pri besedilnih nalogah z merskimi enotami. V izpitu so bile upoštevane vse prilagoditve v skladu z individualiziranim programom. Na nacionalnem preverjanju znanja, kjer je dosegel 20 točk od 50 točk, to je 40 %, se je pokazalo, da ne dosega standardov, ki so navedeni v četrtem odstavku na strani v pet sklepa. Na podlagi pogovora s specialno pedagoginjo D.D. in na podlagi obstoječe dokumentacije (odločbe o usmeritvi št. 972-361-1228/2012-6) je bil za učenca A.A. pripravljen, izvajan, spremljan in evalviran individualizirani program s strani šolske strokovne skupine. Na prvi sestanek strokovne skupine, kljub povabilu, staršev ni bilo. Individualiziran program skupaj s prilagoditvami je bil mami C.C. predstavljen 19. 2. 2013 na govoril ni uri. Mama se je s podpisom strinjala s programom. V šolskem letu 2012/2013 je učenec A.A. uspel nadoknaditi primanjkljaj iz petega razreda, nikakor pa ni dosegel minimalnih standardov znanja šestega razreda. Na voljo je imel veliko več časa za pridobivanje ustnih ocen in popravljanje ocen kot večina ostalih učencev. Po četrtem pisnem preizkusu znanja, ki ga je A.A. pisal pozitivno (to je bil edini preizkus znanja, ki ga je učenec pisal pozitivno), je imel možnost ustno popravljati ocene za nazaj, vendar neuspešno. Učiteljica odločno zavrača trditev, da se je do učenca A.A. obnašala neprimerno in grobo. Nasprotno mu je bila vedno pripravljena nuditi pomoč in dodatno razlago in ga ni nikoli odslovila, ko je prišel po pomoč. Je pa bil učenec večkrat verbalno nasilen in je ogrožal varnost učiteljice in ostalih učencev. Učenec A.A. potrebuje pomoč pri matematiki, vendar ne s podarjeno pozitivno oceno, temveč tako, da nadoknadi primanjkljaje znanja šestega razreda. V zvezi z ugovori, ki se tičejo napačne pravne podlage, se vlagatelju ugovora pojasnjuje, da odločitev učiteljskega zbora pravilno temelji na podlagi 69. člena Zakona o osnovni šoli (Ur. 1. RS št. 81/06 (uradno prečiščeno besedilo – ZOsn-UPB3), 102/07, 107/10, 87/11, 40/12-ZUJF - v nadaljevanju ZOsn) ter 29. in 27. člena Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli (Ur. 1. RS št. 73/2008), ta zakonodaja pa je bila veljavna ob koncu šolskega leta 2012/2013. V četrtem odstavku 69. člena ZOsn je določeno, da učenec 6. razreda lahko ponavlja razred brez soglasja staršev, če je negativno ocenjen iz enega ali več predmetov, čeprav mu je šola omogočila vključitev v dopolnilni pouk in druge oblike individualne in skupinske pomoči. Da je Osnovna šola B. učencu A.A. vse to omogočila, je bilo tekom predmetne obrazložitve ter tekom obrazložitve odločitve učiteljskega zbora že utemeljeno, obrazloženo pa je bilo tudi, da je bil za ponavljanje 6. razreda učenca A.A. podan pisni obrazložen predlog razrednika. Da je bila pravna podlaga pravilno uporabljena, pa izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča Republike Slovenije opr. št. 1 U 1231/2013 z dne 25. 9. 2013, ki je tega dne tudi postala pravnomočna.

7. Komisija ugotavlja, da je iz dokumentacije razvidno, da je večina obtožb in argumentov v ugovoru pomanjkljivih, nepopolnih in napačnih, vendar razumemo stisko staršev in učenca. Starši v ugovoru niso priložili nobenih dokumentov, nobenega učencu vrnjenega preizkusa znanja, ki bi dokazovali zadostno učenčevo znanje. Komisija prav tako ugotavlja, da je bila ocena iz matematike ob koncu šolskega leta 2012/13 ustrezna, zato se ni odločila, da bi učenca ponovno ocenila. Obenem je učenec to možnost že imel 2. 7. 2013, kjer pa s svojim znanjem ni dosegel minimalnih standardov znanja, zato se ni odločila, da bi učenčevo znanje ponovno ocenila.

8. Tožnik je vložil tožbo zaradi odprave spričevala tožene stranke št. IX/4 z dne 25.10.2013, sklepa tožene stranke številka 1455 z dne 22. 10. 2013 in sklepa tožene stranke številka 1507 z dne 1l.11.2013. Tožnik predlaga, da naslovno sodišče tožbi ugodi, izpodbijane odločbe odpravi in s sodbo samo odloči o stvari oziroma podredno odločbi odpravi in zadevo vrne v postopek organu, ki jo je izdal. V ugovoru je bilo pojasnjeno, da odločitev tožene stranke ni pravilna, saj tožniku ni bilo omogočeno popravljanje ocene tekom šolskega leta, da si tožnik glede na svoje znanje zasluži višjo oceno, ter da nikakor ne soglaša s tem, da tožnik ne napreduje v naslednji, torej v 7. razred. Predlaga zaslišanje zakonite zastopnice tožnika C.C. S starši se je preselil v Škofljico leta 2009, prvo leto četrtega razreda je obiskoval šolo B. Pred tem tožnik v šoli ni imel nikakršnih težav. Tožnik se je glede na vse okoliščine zelo težko privadil na novo šolo in novo okolje, vendar z ocenami ni imel težav, kot to napačno navaja tožena stranka. Ne glede na to je takratna učiteljica vseeno predlagala, da bi tožnik ponavljal razred, saj da bo to zanj dobro. Mama tožnika se s tem predlogom ni strinjala, po prepričevanju učiteljice in v želji, da bo za otroka najbolje, pa je popustila in dala soglasje za ponavljanje četrtega razreda. Zaradi navedenega pa so se tožnikove težave slabšale. Zaradi prilagajanja na spet nove okoliščine je imel tožnik težave tudi v petem razredu, prav tako pa so s prilagajanjem na učenca imeli težave njegovi novi sošolci. V petem razredu je imel sošolce, ki so ga zmerjali, pljuvali, pretepali in ni imel možnosti sodelovanja pri pouku. Ta situacija je botrovala nižjim ocenam tožnika, ne pa njegovo neznanje, kar so vedeli tako učitelji kot ravnatelj. Tožnik je imel težave s strani drugih učencev, zaradi česar ni mogel v miru sodelovati in nemoteno opravljati dela, zaradi česar je ob koncu leta odgovarjal za oceno pred psihologi ter prejel oceno 4. Na presenečenje vseh je bilo ugotovljeno, da ima učenec zgolj zaradi nemožnosti opravljati nemoteno delo v šoli težave z ocenami, da pa njegove sposobnosti niso vprašljive in da je zmožen doseči napredovanje brez težav. Zato je učenec tudi napredoval v naslednji razred. Med starši in učitelji je bil dogovor, da v kolikor bi prišlo do situacije, da bi imel tožnik v šoli težave, da bodo starše takoj obvestili, vendar s strani učiteljev starši tožnika niso dobili ne telefonskega klica ne drugačnega obvestila. V šestem razredu je imel tožnik pozitivne ocene, razen pri matematiki. Starši tožnika niso bili sproti seznanjeni s težavami, ki jih ima oziroma naj bi jih imel tožnik pri šolskem delu. Starše tožnika so o tem obvestili šele proti koncu šolskega leta. Je pa tožnik staršem povedal, da ima težave z učiteljico matematike, saj se je bil njen odnos do tožnika izjemno negativen. Že ob začetku šolskega leta je bil tožnik prvi vprašan, vsi sošolci so potrdili, da bi moral biti ocenjen najmanj z oceno 3, saj je najmanj za toliko znal, ter da ni pošteno, da dobi nižjo oceno. Učiteljica je ob tem zgolj pojasnila, da ocenjuje sama in zato bo dala oceno 2. Do nesporazumov pa je prišlo tudi med mamo tožnika in učiteljico matematike B.B., kar je najverjetneje botrovalo odnosu učiteljice do učenca. Mesec dni pred koncem letošnjega šolskega leta je tožnik hodil domov ves objokan, zapiral se je v sobo; ko ga je mama vprašala kaj je narobe, je pojasnil, da mu je učiteljica matematike obljubila, da bo lahko popravil oceno, da mu bo dala za pisati test npr. v petek, pa od tega ni bilo nič. Nato je rekla, da mu bo to omogočila v ponedeljek, pa ponovno tega ni bilo. Pojasnila mu je tudi, da če bo test pisal pozitivno, bo lahko šel naprej v naslednji razred, zaradi česar je tožnik tudi vztrajal pri tem, da oceno popravi. Tožnik je zadnji test pisal 2, vendar se je učiteljica matematike vseeno sama odločila, da ne bo napredoval in da bo posledično razred ponavljal, kar je po telefonu povedala tudi mami tožnika. Tako ne držijo navedbe, da naj bi bila tožniku dana možnost popravljanja ocene med letom. Tožnik je učiteljico namreč večkrat prosil, da bi pisal test, s katerim bi izboljšal svojo oceno, pa mu taka možnost ni bila dana. Prav tako je zadnji test, ki je bil pomemben za odločitev o zaključni oceni, pisal pozitivno. Ker po oceni učiteljice B.B. tožnik kljub pozitivnem testu ni znal za pozitivno oceno, se je odločila, da tožnikovo celoletno znanje pri predmetu matematika ob koncu šolskega leta oceni z negativno oceno. Na sestanku ob koncu šolskega leta, na katerem so bili prisotni poleg mame tožnika še D.D., F.F. ter učiteljica matematike B.B., je slednja takoj, ko je prišla mama tožnika v sobo povedala, da bo A.A. ponavljal razred ter da v kolikor mami karkoli ni v redu, naj se pritoži na ministrstvo. Kljub takemu dejanskemu stanju, ki ga je tožnik izpostavil že v ugovoru, pa je komisija, ki je o tožnikovem ugovoru odločala, svojo odločitev sprejela zgolj na podlagi mnenja učiteljice B.B.; in ne zgolj to-komisija je v obrazložitev svoje odločitve navedla ugotovitve učiteljice B.B., in ne svojih. Kakšne so ugotovitve komisije glede znanja tožnika, na podlagi pregledane dokumentacije pa v sklepu ni navedeno. Edino, do česar se komisija opredeli, je to, da tožnik v potrditev svojega znanja ni komisiji dostavil nobenega testa, ki bi izkazoval njegovo drugačno znanje. Prav tako je na šoli morda res bil namen, da bi se izvajala dodatna pomoč tožniku, vendar se slednja ni realizirala. V obrazložitvi je zgolj pavšalno navedeno, da tožnik ni pridobil dovolj znanja pri predmetu matematika, da bi lahko uspešno nadaljeval s šolanjem v 7. razredu, saj komisija tega ni preverila. Prav tako iz obrazložitve sklepa ne izhaja, zakaj je tožnik opravljal predmetni izpit v juliju 2013 ter ali so bile spoštovane vse prilagoditve pri organizaciji in načinu preverjanja in ocenjevanja znanja ter ustrezna časovna razporeditev. Tožena stranka je na koncu navedla, da komisija ne more presojati o tem ali lahko tožnik nadomesti zamujeno snov 7. razreda, vendar je vseeno odločila, da tožnik ne bo napredoval v 7. razred. Tožnik opozarja, da odločba tožene stranke nima razlogov o odločilnih dejstvih. V kolikor je namreč prvostopenjski organ odločil, da je tožnik nezadostno ocenjen in ne sme napredovati v naslednji razred, bi moral to svojo odločitev obrazložiti oziroma bi moral tudi ugotoviti pravno relevantna dejstva, iz katerih bi bilo mogoče napraviti sklep, kot ga je navedla tožena stranka. S tem je bila storjena absolutna bistvena kršitev pravil upravnega postopka ter kršena pravica iz 22. člena Ustave RS. Tožena stranka se je pri odločanju sklicevala na 69. člen ZOsn. ZOsn v prvem odstavku 69. člena jasno določa, da učenci v prvem in v drugem obdobju razredov ne ponavljajo, torej napredujejo. Tožnik je šolsko leto zaključil meseca junija 2013 in za presojo je potrebno uporabiti zakon, ki se je uporabljal ob zaključku šolskega leta. Ta je določal, da na podlagi 69. člena pa ne glede na določbo prvega in drugega odstavka tega člena, lahko učenec zaradi slabših ocen, ki so posledica daljše odsotnosti od pouka, bolezni, preselitve ali zaradi drugih razlogov, ponavlja razred, če tako zahtevajo njegovi starši oziroma ponavlja razred na podlagi pisnega obrazloženega predloga razrednika v soglasju s starši. Tega pa tožena stranka ni izkazala oziroma ravno nasprotno, sama je v obrazložitvi pojasnila, da se starši s ponavljanjem razreda niso strinjali. Na podlagi navedenega je zaključiti, da je prvostopenjski organ odločil o pravici učenca samovoljno, povsem arbitrarno in brez pravne podlage. Zahteva povrnitev stroškov postopka.

9. V odgovoru na tožbo tožena stranka obširno pojasnjuje procesne vidike in dejanske okoliščine spora ter predlaga stransko intervencijo na strani tožene stranke in sicer s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

Obrazložitev k prvi točki izreka:

10. Tožba ni utemeljena.

11. Upravno sodišče je že v sodbi v zadevi I U 1231/2013-23 z dne 25. 9. 2013 v sporu med istima strankama zavzelo naslednje stališče glede veljavnosti določila 4. odstavka 69. člena ZOsn: „V zadnjem uradnem prečiščenem besedilu Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS št. 81/06) 69. člen res ni predvideval take možnosti, temveč je bilo možno ponavljati razred le s soglasjem staršev ali na zahtevo staršev. V Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS št. 102/2007) se je 69. člen v celoti spremenil tako, da je bil med drugim dodan tudi četrti odstavek, kjer je določeno, da ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko učenec 3., 4., 5. in 6. razreda na podlagi pisnega obrazloženega predloga razrednika ponavlja razred brez soglasja staršev. To določilo med drugim tudi določa, da lahko v drugem obdobju učenec ponavlja, kadar je ob koncu šolskega leta negativno ocenjen iz enega ali več predmetov, čeprav mu je šola omogočila vključitev v dopolnilni pouk in druge oblike individualne in skupinske pomoči. Ta novela se je začela uporabljati od 1. septembra 2008 dalje (53. člen). Za tem je v 69. člen zakona ponovno posegla sprememba zakona, objavljena v Uradnem listu RS št. 87/2011, kjer je bil 69. člen ponovno v celoti spremenjen, vendar je četrti odstavek še vedno predvideval možnost ponavljanja 6. razreda tudi brez soglasja staršev (32. člen novela zakona). Vendar pa je bilo v 50. členu te novele zakona določeno, da se četrti in peti odstavek 69. člena začneta uporabljati šele 1. septembra 2012. Še pred začetkom njune uporabe pa je njun začetek uporabe ponovno prestavil Zakon za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS št. 40/2012), ki je v 75. členu določil, da se 1. septembra 2013 začneta uporabljati četrti in peti odstavek 69. člena spremenjenega Zakona o osnovni šoli. Iz vsega povedanega torej sledi, da se je v času izdaje odločbe še vedno uporabljalo tako besedilo četrtega odstavka 69. člen Zakona o osnovni šoli, kot ga je določal Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli, objavljen v Uradnem listu RS št. 102/2007, ki pa je določal, da učenec 6. razreda lahko ponavlja razred brez soglasja staršev, če je negativno ocenjen iz enega ali več predmetov, čeprav mu je šola omogočila vključitev v dopolni pouk in druge oblike individualne in skupinske pomoči.“

12. Zakon o uravnoteženju javnih financ je bil objavljen 11. 5. 2012 in od takrat naprej je tožeča stranka bila seznanjena z možnostjo ponavljanja 6. razreda tudi brez soglasja staršev. Ta določba je začela veljati 1. 9. 2013, tožena stranka pa je izpodbijani akt izdala dne 22. 10. 2013. Z vidika 6. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) v zvezi z ZOsn izpodbijani akt torej nima nezakonitosti. Glede na to, da sodišče v upravnem sporu ne presoja zakonitosti ali pravilnosti ocenjevanja znanja, je za razrešitev obravnavanega upravnega spora bistveno, ali se je tožena stranka v ponovljenem postopku držala stališč Upravnega sodišča iz sodbe v zadevi I U 1231/2013-23. 13. Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka v ponovljenem postopku izdala pisni akt z vsemi sestavinami iz 212., 213. in 214. člena ZUP in ga je tudi obrazložila, kar velja za prvostopenjski akt in drugostopenjski akt. Glede na prvotni očitek sodišča, da v aktu ni pojasnjeno, katerih minimalnih standardov otrok ne dosega, sodišče ugotavlja, da so ti standardi navedeni na strani 3 prvostopenjskega akta in na strani 5 drugostopenjskega akta. Oba akta sta torej obrazložena glede na ključne elemente zakonskega dejanskega stanu iz 4. odstavka 69. člena ZOsn, drugostopenjski akt pa ima potrebno vsebino tudi glede pritožbenih ugovorov (2. odstavek 254. člena ZUP). V obeh primerih so odločbah opisani konkretni koraki v dogovarjanjih glede učne pomoči učencu in drugih okoliščin izvajanja dopolnilnega pouka in drugih oblik individualne in skupinske pomoči. Opis teh dejstev je natančen, obširen in zelo prepričljiv in se ujema s podatki v spisu oziroma tožeča stranka zgolj pavšalno navaja, da se pomoč dejansko ni izvajala in da ni bila obveščena o pomembnih zadevah glede morebitnega ponavljanja razreda. Tudi očitki o šikaniranju učenca so bili postavljeni tako pavšalno, da ni dvoma, da tožnica ni uspela vzpostaviti domneve, da je bil otrok kakor koli diskriminiran v ocenjevanju oziroma v učnem procesu. Tudi predlog za ponavljanje razreda s strani razrednika z dne 18. 6. 2013, ki je sestavni del pogojev iz 4. odstavka 69. člena ZOsn, je v upravnem spisu. Tudi tožbeni očitek o nezmožnosti popravljanja ocene med šolskim letom je povsem neprepričljiv glede na opis okoliščin v obeh aktih in listine v spisu, pri čemer izstopa neprerekani podatek, da je imel učenec 11 ocen (4 pisne in 7 ustnih ocen) pri predmetu matematika, med tem ko so njegovi sošolci imeli večinoma po 4 ustne in 4 pisne ocene. Tožbeni ugovor, da je komisija na drugi stopnji v obrazložitvi navedla zgolj ugotovitve učiteljice za matematiko, ne pomeni, da tožeča stranka ni imela možnosti pritožbe v upravnem postopku, saj namen postopka pred drugostopenjskim organom ni ponovno ocenjevanje znanja učenca, če za to ni potrebe, ampak preverjanje zakonitosti postopka in uporabe strokovnih standardov pri ocenjevanju učenca, ki ima za posledico ponavljanje razreda. To pa je drugostopenjski organ storil na podlagi predložene dokumentacije in strokovnih izkušenj. Vsi ostali vidiki predmetne ocene in odločitve o ponavljanju razreda spadajo v okvir avtonomije pedagoškega procesa, kar ne more biti predmet upravnega spora. Tožeča stranka je sicer predlagala zaslišanje zakonite zastopnice učenca, vendar pa ni utemeljila, kako bi lahko njeno zaslišanje, vplivalo na odločitev glede na pavšalnost navedb v tožbi, zato je sodišče o zadevi odločilo na seji senata (2. alineja 2. odstavka 59. člena ZUS-1). Tudi po praksi Ustavnega sodišča mora Upravno sodišče izvesti glavno obravnavo, „kadar jo stranka izrecno zahteva, saj gre v nasprotnem primeru za kršitev 22. člena Ustave (odločba št. Up-197/02 z dne 3. 4. 2003). Vendar zgolj gola zahteva stranke za izvedbo glavne obravnave za obveznost izvedbe glavne obravnave še ne zadostuje (odločba št. Up-778/04z dne 16. 12. 2004). Iz 22. člena ustave namreč ne izhaja absolutna pravica stranke do izvedbe glavne obravnave. Glavna obravnava je zgolj sredstvo za izvajanje dokazov. Strankin predlog za razpis glavne obravnave mora biti zato obrazložen, stranka pa mora v njem utemeljiti obstoj in pravno relevantnost predlaganih dokazov s stopnjo verjetnosti, ki je več kot samo golo zatrjevanje. V takem primeru je sodišče prve stopnje glavno obravnavo dolžno izvesti in ne samo že vnaprej zavrniti dokaznih predlogov. Iz pravice do kontradiktornega postopka izhaja, da lahko sodišče zavrne izvedbo dokaza le, če so za to podani ustavno sprejemljivi razlogi“ (odločba Ustavnega sodišča v zadevi Up-1055/05 z dne 19. 1. 2006, odst. 10). Tudi iz sodne prakse Vrhovnega sodišča izhaja, da mora tožnik izkazati, da bi izvedba predlaganih dokazov vplivala na drugačno ugotovitev dejanskega stanja in posledično na drugačno odločitev (sodba Vrhovnega sodišča v zadevi I Up 240/2012 z dne 17. 5. 2012). Tožnik s svojimi navedbami tega ni izkazal, zato je sodišče odločilo na seji.

14. Ker niso izpolnjeni pogoji iz 19. člena ZUS-1 sodišče ni obvestilo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport o spornem razmerju.

15. Na tej podlagi je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno 81. odstavek 63. člena ZUS-1).

Obrazložitev k drugi točki izreka:

16. Po določilu 4. odstavka 25. člena ZUS-1, kadar sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.