Jedro

Čeprav iz besedila drugega odstavka 1. člena ZBPP izhaja, da je mogoče brezplačno pravno pomoč dobiti v primeru, ko nekdo potrebuje varstvo pred obtožbo v kazenski zadevi, je po mnenju sodišča treba to določilo smiselno razlagati tudi, da je do brezplačne pravne pomoči upravičen prav tako subsidiarni tožilec v kazenskem postopku šele po tem, ko je vložen obtožni akt.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom zavrgla prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v postopku oprave posameznih preiskovalnih dejanj, ki se pred Okrajnim sodiščem v Kranju vodijo pod opr. št. I Kpd 11176/2018. V obrazložitvi sklepa navaja, da je tožnik vložil navedeno prošnjo, tožena stranka pa je ob vpogledu v kazenski vpisnik ugotovila, da je navedeni postopek pred Okrajnim sodiščem v Kranju še v fazi oprave posameznih preiskovalnih dejanj. Kazenski postopek pred kazenskim sodiščem se uvede na podlagi obtožnega predloga državnega tožilca oziroma oškodovanca kot tožilca ali na podlagi zasebne tožbe (prvi odstavek 430. člena Zakona o kazenskem postopku - ZKP). Po podatkih, kot izhajajo iz spisa, obtožni predlog še ni bil vložen. Po drugem odstavku 1. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) se za sodno varstvo po tem zakonu med drugim šteje tudi varstvo pred obtožbami v kazenskih zadevah. V konkretnem primeru je tožnik zaprosil za odobritev brezplačne pravne pomoči v postopku oprave posameznih preiskovalnih dejanj, ki še ne pomenijo sodnega postopka, saj obtožni akt še ni bil vložen. Ker dejansko ni v teku postopek pred sodiščem, je bilo potrebno prošnjo kot nedovoljeno zavreči. 2. Tožnik v tožbi navaja, da glede na težo postopka se sam ne more udejstvovati, ker ni pravnik, finance pa mu prav tako ne dopuščajo, da bi si privoščil odvetnika. Iz tožbe smiselno izhaja, da predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

3. Tožena stranka se v odgovoru na tožbo sklicuje na 7. člen ZBPP, iz katerega izhaja, da se brezplačna pravna pomoč odobri samo za sodne postopke ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Oprava posameznih preiskovalnih dejanj še ni sodni postopek v smislu definicije kazenskega postopka po določbi prvega odstavka 19. člena ZKP oziroma 430. člena ZKP. V kazenski zadevi št. I Kpd 11176/2018 se sodni postopek formalno še ni začel, zato je tožena stranka prošnjo tožnika zavrgla. Tožena stranka predlaga, naj sodišče tožbo zavrne.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Tožena stranka je svojo odločitev oprla na določilo drugega odstavka 37. člena ZBPP, ki določa, da se s sklepom zavrže prošnja za brezplačno pravno pomoč, ki je nedovoljena (prva točka drugega odstavka 37. člena ZBPP). ZBPP v I. poglavju („Splošne določbe“) med drugim tudi določa, v katerih zadevah je možno vložiti prošnjo za brezplačno pravno pomoč. V drugem odstavku 1. člena ZBPP je tako med drugim določeno, da se za sodno varstvo po tem zakonu poleg varstva pravic, obveznosti in pravnih razmerij ter varstva pred obtožbami v kazenskih zadevah pred za to ustanovljenimi domačimi in mednarodnimi sodišči štejejo tudi vse oblike izvensodnega poravnavanja sporov, določene z zakonom. Iz citiranega besedila torej izhaja, da je možno dobiti brezplačno pravno pomoč zaradi varstva pred obtožbami v kazenskih zadevah. V obravnavani zadevi pa obtožni akt sploh še ni bil vložen, saj je tožnik v vlogi oškodovanca kot tožilca zahteval opravo posameznih preiskovalnih dejanj.

6. Čeprav iz besedila drugega odstavka 1. člena ZBPP izhaja, da je mogoče brezplačno pravno pomoč dobiti v primeru, ko nekdo potrebuje varstvo pred obtožbo v kazenski zadevi, je po mnenju sodišča treba to določilo smiselno razlagati tudi, da je do brezplačne pravne pomoči upravičen prav tako subsidiarni tožilec v kazenskem postopku šele po tem, ko je vložen obtožni akt. Če bi se namreč izhajalo iz stališča, da lahko obdolženec dobi brezplačno pravno pomoč, ko je zoper njega vložen obtožni akt, oškodovanec pa že v zgodnejši fazi postopka, bi bila oškodovanec kot tožilec in obdolženec v neenakem položaju.

7. Tožena stranka se po mnenju sodišča tudi utemeljeno sklicuje na prvi odstavek 430. člena ZKP, po katerem se kazenski postopek pred okrajnim sodiščem uvede šele na podlagi obtožnega predloga državnega tožilca oziroma oškodovanca kot tožilca ali na podlagi zasebne tožbe. Torej do kazenskega postopka, za katerega je tožnik zaprosil za brezplačno pravno pomoč, še ni prišlo, zato tudi tožnik v vlogi oškodovanca kot tožilca ne more biti upravičen do brezplačne pravne pomoči. 8. Sodišče v tej zadevi tudi ne more upoštevati tožbenih navedb o tem, da tožnik brezplačno pravno pomoč potrebuje zato, ker mu finance ne dopuščajo, da bi si lahko privoščil odvetnika. Res je sicer, da je brezplačna pravna pomoč namenjena socialno ogroženim osebam, vendar pa le, če so izpolnjeni tudi nekateri drugi pogoji, med katerimi je med drugim tudi ta, da gre za zadevo, za katero je glede na določila ZBPP sploh možno odobriti brezplačno pravno pomoč.

9. Glede na vse navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep pravilen, zato je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo zavrnilo. Sodišče je o zadevi odločilo na nejavni seji brez glavne obravnave, ker je pri tej zadevi sporna le pravna presoja dejstev, glede katerih je sodišče ocenilo, da med strankama postopka niso sporna (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

10. Sodišče še pojasnjuje, da se po 10. členu Zakona o sodnih taksah v postopkih o dodelitvi brezplačne pravne pomoči taksa ne plača.