Jedro

Ker ZPP dovoljenosti revizije v primeru objektivnega kopičenja zahtevkov ne ureja posebej, se po ustaljeni sodni praksi za ugotovitev pravice do revizije glede na vrednost spornega predmeta uporablja določba drugega odstavka 41. člena ZPP.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Tovarna volnenih izdelkov M. d.o.o. - v stečaju je po uvedbi stečajnega postopka z neposredno prodajo družbi A. d.o.o. prodala parcelo št. 257/26 k.o. ..., katere zemljiškoknjižna lastnica je bila. Nepremičnina v naravi predstavlja funkcionalni objekt površine 59 m2, ki je bil zgrajen kot sestavni del prenosnega plinovodnega omrežja za območje M., ter dvorišče v izmeri 446 m2. 2. Družba G. p. d.o.o. je s tožbo zoper družbo A. d.o.o. in T. – v stečaju zahtevala: - ugotovitev, da je lastnica parcele št. 257/26 k.o. ..., - ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe, ki sta jo 15. 6. 2005 glede navedene nepremičnine sklenili družbi A. d.o.o. in T. d.o.o. - v stečaju, - ugotovitev ničnosti zemljiškoknjižnega dovolila, na podlagi katerega je bila kot lastnica sporne nepremičnine v zemljiški knjigi vpisana družba A. d.o.o. in ki je vsebovano v 3. točki izreka sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča na Ptuju St 23/2004 z dne 22. 7. 2005 in - zavezo družbi A. d.o.o., da ji mora izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega se bo vpisala kot lastnica parcele št. 257/26 k.o. ...

3. Vrednost spornega predmeta za vse navedene zahtevke je tožeča stranka v tožbi opredelila z zneskom 10,000.000 SIT. Med postopkom je poleg glavnega postavila še podrejeni tožbeni zahtevek, ki se od primarnega razlikuje v toliko, da namesto ugotovitve lastninske pravice na zemljišču in objektu in izstavitve zemljiškoknjižne listine, primerne za vpis lastninske pravice, zahteva ugotovitev lastninske pravice na objektu in stavbne pravice na zemljišču ter izstavitev temu ustreznega zemljiškoknjižnega dovolila. Vrednosti spornega predmeta za podrejeni zahtevek ni navedla.

4. Sodišče prve stopnje je primarni in podrejeni zahtevek zavrnilo, sodišče druge stopnje pa je zavrnilno sodbo potrdilo.

5. Tožeča stranka sodbo pritožbenega sodišča izpodbija z revizijo.

6. Revizija ni dovoljena.

7. V premoženjskih sporih je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR oziroma prej 1,000.000 SIT (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v besedilu, veljavnem ob zaključku glavne obravnave 22. 9. 2006). Ker ZPP dovoljenosti revizije v primeru objektivnega kopičenja zahtevkov ne ureja posebej, se po ustaljeni sodni praksi za ugotovitev pravice do revizije glede na vrednost spornega predmeta uporablja določba drugega odstavka 41. člena ZPP, ki določa, kako se določi stvarna pristojnost sodišča v primeru objektivne kumulacije zahtevkov: če uveljavlja tožeča stranka v tožbi zoper isto toženo stranko več zahtevkov, ki se opirajo na isto dejansko in pravno podlago, se določi pristojnost po seštevku vrednosti vseh zahtevkov; če imajo zahtevki v tožbi različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, se določi pristojnost po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.

8. V konkretnem primeru se primarno uveljavljani zahtevki ne opirajo na isto dejansko in pravno podlago: s trditvami, da je njena pravna prednica brez nasprotovanja takratne zemljiškoknjižne lastnice na parceli zgradila objekt in infrastrukturo in jo uporabljala v dobri veri, tožeča stranka utemeljuje uveljavljani pravni zaključek, da je pridobila lastninsko pravico z gradnjo na tujem svetu oziroma s priposestvovanjem; zahtevek na ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe, ki je obligacijsko pravne narave, pa utemeljuje z dejansko trditvijo, da za promet s sporno nepremičnino vlada ni podala soglasja, s čemer je bil kršen 60. člen Energetskega zakona (EZ-A). Zahtevek na ugotovitev ničnosti zemljiškoknjižnega dovolila je povezan s predhodno navedenim zahtevkom, zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine pa s prvo navedenim. Zato bi morala biti vrednost spornega predmeta glede primarnih zahtevkov diferencirana (vsaj) po obeh pravkar navedenih sklopih. Nediferencirana navedba vrednosti spornega predmeta ima po ustaljeni sodni praksi enake pravne posledice kot opustitev njene navedbe: stranka si ne zagotovi pravice do revizije.

9. Ker je tožeča stranka za več primarnih zahtevkov, ki temeljijo na različni dejanski in pravni podlagi, navedla nediferencirano vrednost spornega predmeta, za podredne zahtevke pa je sploh ni navedla, pravice do revizije nima. Njena revizija je zato nedovoljena in jo je revizijsko sodišče zavrglo (377. člen ZPP).