Jedro

Oškodovanec je sicer predlagatelj za začetek postopka za preklic pogojne obsodbe, vendar sodišče o njegovem predlogu ne izda sklepa.

Izrek

Pritožba pooblaščenca oškodovanke BL s.p. se zavrže kot nedovoljena.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi določila 506. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) predlog oškodovanke za preklic pogojne obsodbe zavrglo. Sklep temelji na ugotovitvi, da je potekel rok za preklic pogojne obsodbe.

2. Proti takšnemu sklepu se je pritožil pooblaščenec oškodovanke, ki se z razlogi izpodbijanega sklepa ne strinja, pritožbenemu sodišču pa predlaga, da ga spremeni tako, da predlogu za preklic pogojne obsodbe ugodi, podrejeno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Po četrtem odstavku 367. člena ZKP smeta oškodovanec oziroma njegov pooblaščenec izpodbijati sodbo, glede na 399. člen ZKP pa tudi sklep, samo glede odločbe sodišča o stroških kazenskega postopka; če je državni tožilec prevzel pregon od oškodovanca kot tožilca (drugi odstavek 63. člena ZKP), pa se sme oškodovanec pritožiti iz vseh razlogov, iz katerih se sme izpodbijati sodba (370. člen ZKP). Navedeno pomeni, da se zoper odločbo v postopku za preklic pogojne obsodbe oškodovanka ne more pritožiti, ker ni upravičena do pritožbe v tem postopku, saj ne gre za primer iz drugega odstavka 63. člena ZKP, zato je bilo potrebno pritožbo njenega pooblaščenca kot nedovoljeno zavreči. 5. Oškodovanec je sicer predlagatelj za začetek postopka za preklic pogojne obsodbe, vendar sodišče o njegovem predlogu ne izda sklepa. ZKP v prvem odstavku 506. člena določa, da če je v pogojni obsodbi določeno, da bo kazen izrečena, če obsojenec ne vrne premoženjske koristi, ne povrne škode ali ne izpolni kakšne druge obveznosti, obsojenec pa v določenem roku tega ne stori, izvede sodišče, ki je sodilo na prvi stopnji, postopek za preklic pogojne obsodbe na predlog upravičenega tožilca ali oškodovanca, lahko pa tudi po uradni dolžnosti. Po izvedenem postopku pa sodišče, če ugotovi, da obsojenec ni izpolnil obveznosti, ki mu je bila naložena s sodbo, izda sodbo, s katero pogojno obsodbo prekliče in izreče kazen ali določi nov rok za izpolnitev obveznosti, ali pa odpravi ta pogoj; če pa spozna, da ni podlage za nobeno od teh odločb, ustavi s sklepom postopek za preklic pogojne obsodbe (četrti odstavek istega člena). Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je potekel rok, v katerem je mogoče pogojno obsodbo preklicati, zato bi moralo s sklepom postopek za preklic pogojne obsodbe ustaviti, kot predvideva zakon. Izpodbijani sklep je zato brezpredmeten.

6. Sklep pritožbenega sodišča temelji na določilu tretjega odstavka 402. člena ZKP.