Jedro

Sodišče se v okviru postopka za priznanje in izvršitev odločbe tujega prekrškovnega organa ne more in ne sme spuščati v presojo pravilnosti odločitve pristojnega organa države izdaje, temveč presoja le, ali so predložene ustrezne listine in ali je podan kateri izmed taksativno naštetih pogojev za zavrnitev priznanja in izvršitve po 186. členu ZSKZDČEU-1, v primeru, kot je obravnavani pa tudi, ali je dejanje, za katerega je bila storilcu izrečena denarna sankcija, opredeljeno kot prekršek tudi po pravu Republike Slovenije.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da se odločba prekrškovnega organa v Avstriji. ... št. BG-SK 303/.../18 z dne 4. 9. 2018, ki je postala pravnomočna 9. 10. 2018, s katero je bilo storilcu A. A. zaradi prekrška po petem odstavku 7.i člena v zvezi s 7.h členom Zakona o prilagoditvi prava delovnih pogodb (AVRAG) naloženo plačilo globe v višini 2.000,00 EUR ter stroškov postopka v višini 200,00 EUR, prizna in izvrši ter da je storilec dolžan plačati globo in stroške v skupni višini 2.200,00 EUR po priloženem plačilnem nalogu v 15 dneh od pravnomočnosti tega sklepa, da lahko po poteku roka za plačilo pri Finančni upravi Republike Slovenije predlaga obročno plačilo, v kolikor pa v roku ne bo plačal, bo izterjana prisilno.

2. Zoper tak sklep se pritožuje storilec, ki smiselno uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb postopka in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (1. in 3. točka 154. člena Zakona o prekrških – ZP-1), saj sodišču prve stopnje očita, da se ni opredelilo do trditev, ki jih je podal v postopku pred avstrijskimi organi, v katerih je zatrjeval in dokazoval, da delavcu ni bila izplačana prenizka plača, saj je prekrškovni organ zaradi lastnih interesov delovno mesto napačno kvalificiral. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. V postopku priznanja in izvršitve odločbe, s katero je storilcu v drugi državi članici EU izrečena denarna kazen v kazenskem ali prekrškovnem postopku, domače sodišče v skladu s prvim odstavkom 190.člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah med državami članicami EU (ZSKZDČEU-1) o priznanju odloča na podlagi odločbe, s katero je bila izrečena denarna sankcija, ki jo je treba izvršiti, ter obrazca iz priloge 10 tega zakona, ki ga je izpolnil in potrdil pristojni organ države izdaje. V skladu z osmim odstavkom 190. člena ZSKZDČEU-1 z izjemo ugotavljanja morebitne nedopustnosti izvrševanja, domače sodišče prizna odločbo brez posebnega obravnavanja in brez odlašanja ukrene vse, kar je potrebno za njeno izvršitev. Pri tem je vezano na načelo vzajemnega priznavanja, ki je določeno v 3. členu ZSKZDČEU-1, v skladu s katerim pristojni organi v Republiki Sloveniji izvršujejo odločbe pristojnih organov drugih držav članice na podlagi vzajemnega priznavanja odločb in pri odločanju ob upoštevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin presojajo le, ali so predložene ustrezne listine ter izpolnjeni drugi pogoji, ki jih določa ta zakon.

5. V predmetnem postopku odločanja o priznanju in izvršitvi odločbe tujega prekrškovnega organa je sodišče prve stopnje ob upoštevanju določb ZSKZDČEU-1 ugotovilo, da ni podana nobena od predpostavk nedopustnosti izvrševanja odločbe pristojnega organa države izdaje, ki jih določa 186. člen ZSKZDČEU-1, zaradi česar je odločilo, da se odločba prizna in izvrši. Pri tem pa je v 8. točki obrazložitve pojasnilo, je storilec bil kot odgovorna oseba pravne osebe L. d. o. o. spoznan za odgovornega storitve prekrška, ki ga je storil s tem, da je pravna oseba delavcu B. B., ki je na gradbišču N. ... vzhod opravljal konstrukcijska dela, izplačala za 19,30% prenizko plačo, saj mu ni izplačala osnovne plače z upoštevanjem kriterijev za uvrstitev plač, ki je veljavna v skladu z zakonom, uredbo ali kolektivno pogodbo. Tako dejanje je opredeljeno kot prekršek tudi po pravu Republike Slovenije, in sicer po četrtem odstavku 217. člena v zvezi z 31. točko prvega odstavka 217. člena in drugega odstavka 210. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Ob tem je tudi pravilno ugotovilo, da ni pogojev za znižanje izrečene globe po petem odstavku 192. člena ZSKZDČEU-1, ker je bila globa izrečena v enakem znesku, kot je predpisana najvišja globa po pravu Republike Slovenije tj. 2.000,00 EUR.

6. Storilec v pritožbi navaja, da so na 3. strani odločbe avstrijskega organa navedeni s strani L. d. o. o. podani argumenti in elementi, ki izpričujejo, da je družba ravnala odgovorno in nikakor z namenom kogarkoli oškodovati, a niti avstrijski organi, niti slovensko sodišče ni upoštevalo nič od tega, saj v izpodbijanem sklepu ni naveden niti en sam argument L. d. o. o., kaj šele, da bi sodišče karkoli od tega upoštevalo v svoji sodbi. Sodišču očita, da ni preverilo navedb iz pritožbe družbe L. d. o. o. o tem, da so iskali informacije o delu v Avstriji na seminarjih, ki sta jih organizirala GZS in OZS, od avstrijskih odvetniških pisarn in da omenjeni delavec, ki je prenašal deske od točke A do točke B ni opravljal montersko delo, kot je enostransko odločil BUAK, temveč opravljal najnižja pomožna dela.

7. Kot je bilo poudarjeno zgoraj, se sodišče v okviru predmetnega postopka ne more in ne sme spuščati v presojo pravilnosti odločitve pristojnega organa države izdaje, temveč presoja le, ali so predložene ustrezne listine in ali je podan kateri izmed taksativno naštetih pogojev za zavrnitev priznanja in izvršitve po 186. členu ZSKZDČEU-1, v primeru, kot je obravnavani pa tudi, ali je dejanje, za katerega je bila storilcu izrečena denarna sankcija, opredeljeno kot prekršek tudi po pravu Republike Slovenije. Sodišču, ki odloča o priznanju in izvršitvi se tako ni potrebno opredeljevati do argumentov, ki jih je storilec uveljavljal v postopku o prekršku pred pristojnim organom države izdaje. Zato sodišče s tem, ko se ni opredelilo do argumentov družbe L. d. o. o., ki naj bi bili navedeni na 3. strani odločbe avstrijskega prekrškovnega organa, ni zagrešilo smiselno zatrjevane bistvene kršitve določb postopka o prekršku.

8. Neutemeljeni pa so tudi očitki, da je sodišče prve stopnje zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje v zvezi s tem, da je bila delavcu družbe L. d. o. o. izplačana prenizka plača in da je BUAK-u v interesu, da podjetja v njihov sklad vplačujejo čim večje tarife, saj del teh nakazil obdržijo. S temi navedbami storilec ne izpodbija pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja v predmetnem postopku, temveč v postopku o prekršku, ki je tekel pred pristojnim organom države izdaje in je pravnomočno končan. Ker je odločba o prekršku pristojnega organa države izdaje postala pravnomočna, se zaradi načela vezanosti na pravnomočne odločbe sodišč in drugih organov ter načela vzajemnega priznavanja iz 3. člena ZSKZDČEU-1 niti prvostopenjsko, niti pritožbeno sodišče ne moreta in ne smeta spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti take odločbe. Zato so v predmetnem postopku take navedbe neupoštevne, saj ne glede na to, ali so te navedbe pravilne in resnične, v okviru predmetnega postopka odločitve prekrškovnega organa druge države članice EU ni mogoče spremeniti in ni mogoče slediti trditvam storilca, da ni storil očitanega prekrška.

9. Glede na navedeno in ker tudi v okviru uradnega preizkusa v skladu s 159. členom ZP-1 pritožbeno sodišče ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).