Jedro

Delodajalcu v sodnem postopku ni potrebno dokazati smotrnosti sprememb v načinu poslovanja in organizacije dela, mora le dokazati, da so v času odpovedi oziroma v določenem času pred odpovedjo obstajali resnični in utemeljeni ekonomski, organizacijski, tehnološki, strukturni ali podobni razlogi, zaradi katerih delo delavca pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi ni bilo več potrebno. Ker je tožena stranka dokazala, da je zaradi decentralizacije prišlo do učinkovitejšega opravljanja dela drugih zaposlenih, je redna odpoved iz poslovnega razloga zakonita.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se kot nezakonita razveljavi redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov tožene stranke z dne 5. 11. 2007 ter da je tožena stranka dolžna tožnici priznati vse pravice, ki jih ima po pogodbi o zaposlitvi z dne 5. 11. 2007. Tožbeni zahtevek je tudi stroškovno zavrnilo (I. točka izreka). V 2. točki izreka je odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Zoper navedeno sodbo se pravočasno pritožuje tožnica zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi oz. da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo prvostopnemu sodišču v ponovno sojenje. Tožnica tudi v pritožbi poudarja, da je bila redna odpoved podana prepozno. Razlogi za odpoved niso nastali šele s sprejetjem sistemizacije, pač pa že prej. Iz tožničine izjave je namreč razvidno, da je tožena stranka že aprila 2007 tožnici posredovala pisni odgovor, da se za tožnico išče novo delovno mesto. Dne 25. 4. 2007 je dobila opis del in nalog, kjer je razširjen kraj opravljanja dela. Tožnica je predložen opis podpisala dne 5. 9. 2007, kar je razvidno iz opisa, ki se nahaja v spisu. Tudi zaposlitev T.K. na delovno mesto „produktni vodja onkologija - hematologija“ kaže, da je tožena stranka že pred sprejetjem nove sistemizacije vedela, da bo prišlo do takšnih sprememb v družbi, da bo potrebno odpovedati pogodbe o zaposlitvi. T.K. je sklenil delovno razmerje že dne 1. 10. 2007 za delovno mesto, ki je bilo kasneje sprejeto tudi v novo sistemizacijo. Tožnici pogodbe o zaposlitvi ne bi bilo potrebno odpovedati oz. bi ji morali ponuditi novo pogodbo o zaposlitvi za ustrezno delo. V novi sistemizaciji namreč obstaja delovno mesto „produktni vodja za Slovenijo onkologija - splošno“, ki po opisu povsem ustreza tožničinemu delovnemu mestu. Razlika je le v kraju opravljanja dela. Navedeno delovno mesto v času odpovedi ni bilo zasedeno in bi ga tožena stranka tožnici lahko ponudila. Tožnici je bilo ponujeno neustrezno delovno mesti, saj mora prodajati povsem druge produkte od tistih, ki jih je prodajala prej. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri tem je skladno z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene bistvene kršitve pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in na katere se le pavšalno sklicuje pritožba, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje in na tako ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče v dokaznem postopku izvedlo vse relevantne dokaze, ugotovilo vsa odločilna dejstva in na podlagi tega utemeljeno presodilo, da je tožbeni zahtevek v celoti neutemeljen.

Na podlagi določb 3. odstavka 90. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 42/2002 s spremembami) delavec, ki v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga sprejme ponudbo za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto, obdrži pravico izpodbijati pred sodiščem utemeljenost odpovednega razloga. Navedena določba sicer ne pomeni, da zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni predmet sodnega varstva v smislu določb 3. odstavka 204. člena ZDR, je pa to sodno varstvo bistveno zoženo zgolj na presojo obstoja utemeljenega odpovednega razloga. Glede na takšno zakonsko omejitev delavec drugih razlogov, zaradi katerih naj bi bila odpoved nezakonita, vključno z rokom za podajo odpovedi (kar je ključen argument tožeče stranke v pritožbi), v tem sporu ne more uveljavljati. Takšno oženje sodnega varstva glede zakonitosti odpovedi je razumljivo glede na to, da delavec, kljub odpovedi pogodbe o zaposlitvi, dejansko ohranja zaposlitev pri delodajalcu (na podlagi nove pogodbe o zaposlitvi na drugem ustreznem delovnem mestu).

Kasnejša, veljavna pogodba o zaposlitvi, ki sta jo stranki sklenili znotraj roka, ki ga določa ZDR, namreč odraža kasnejše soglasje pogodbenih volj strank.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je potreba po tožničinem delu na delovnem mestu „produktni vodja ZOM/SAS za ROL in Hrvaško“ pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi prenehala in je bilo takšno stanje tudi v času sporne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Delodajalcu ni potrebno „opravičevati“ sprememb v načinu poslovanja in organizaciji dela, niti dokazovati njihove smotrnosti, vendarle pa mora delodajalec, kadar opravičuje redno odpoved pogodbe o zaposlitvi kljub temu dokazati, da so v času odpovedi oz. v določenem času pred odpovedjo, obstajali ekonomski, organizacijski, tehnološki, strukturni ali podobni razlogi, kar pomeni predvsem to, da so ti razlogi resnični, izkazani in utemeljeni, ne pa npr. zgolj fiktivni. Ekonomsko upravičenost organizacijske spremembe je tožena stranka dokazala. Pritožbeno sodišče v to ne dvomi. Kako in zakaj je do takšne spremembe prišlo, je namreč izčrpno pojasnila priča D.Š.. Navedena priča je izpovedala, da je bila sprva organizacija tožene stranke centralizirana za celotno regijo, pozneje pa je prišlo do spremembe tako, da je organizacija poslovanja potekala po posameznih državah. Prišlo je do decentralizacije in sicer zaradi ekonomskih razlogov in učinkovitejšega delovanja lokalno zaposlenih delavcev. D.Š. je pojasnil, da lokalni delavci bolje poznajo lokalno poslovanje v primerjavi z ljudmi, ki niso s tega področja (list. št. 45). Tožeča stranka tekom postopka ni izpodbijala upravičenosti sprememb v načinu organizacije dela, ugotovljeno tudi ni bilo, da bi bil organizacijski razlog le fiktiven, zato je mogoče zaključiti, da je v času odpovedi pogodbe o zaposlitvi obstajal utemeljen razlog za odpoved iz 1. alinee 1. odstavka, v zvezi z 2. odstavkom 88. člena ZDR in s tega vidika sporna odpoved ni bila nezakonita.

Ker ostale pritožbene navedbe za odločitev v obravnavani pravdni zadevi niso pomembne, prav tako tožnica ne navaja nobenih drugih pravno upoštevnih dejstev, s katerimi bi lahko omajala izpodbijano sodbo in ker tudi niso podane kršitve, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Pritožbeno sodišče je sklenilo, da tožnica krije svoje stroške pritožbenega postopka iz razloga, ker s pritožbo ni uspela (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 155. členom ZPP).