Jedro

Pristojno okrožno sodišče je ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za izročitev tožnika, ta sklep pa je nato potrdilo tudi višje sodišče, kar pomeni, da je bilo s pravnomočno sodno odločbo ugotovljeno, da so izpolnjeni pogoji za tožnikovo izročitev. V pravnomočno odločitev sodišča glede izpolnjevanja pogojev toženka ne sme posegati. Tretji odstavek 530. člena ZKP namreč izrecno določa, v katerih primerih minister za pravosodje ne dovoli izročitve, in sicer če tujec uživa pravico pribežališča, če gre za politično ali vojaško kaznivo dejanje ali če obstaja verjetnost, da bi bila oseba, katere izročitev se zahteva, v državi prosilki mučena oziroma bi se z njo nečloveško ali ponižujoče ravnalo oziroma jo na ta način kaznovalo. Tožnik ne zatrjuje nobene izmed teh okoliščin, zaradi katerih toženka ne bi smela dovoliti izročitve.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo dovolila izročitev tožnika pristojnim organom Bosne in Hercegovine zaradi izvršitve kazni zapora v trajanju 5 let in 6 mesecev zaradi kaznivega dejanja umora po drugem odstavku 36. člena Kazenskega zakonika Bosne in Hercegovine. Odločila je še, da se izročitev tožnika dovoli pod pogoji iz 22. člena Pogodbe med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino, in sicer, da se ga ne sme preganjati zaradi kakšnega drugega kaznivega dejanja, storjenega pred izročitvijo, da se zoper njega ne sme izvršiti kazen za kakšno drugo kaznivo dejanje, storjeno pred izročitvijo, in da se ga ne sme izročiti kakšni tretji državi zaradi kazenskega pregona zaradi kaznivega dejanja, ki ga je storil, preden je bila dovoljena izročitev. Predajo tožnika bo izvršilo Ministrstvo za notranje zadeve.

V obrazložitvi odločbe navaja, da je bila na podlagi mednarodne tiralice Interpola Sarajevo tožniku na ozemlju Republike Slovenije odvzeta prostost in odrejen izročitveni pripor. Ministrstvo za pravosodje Bosne in Hercegovine je posredovalo prošnjo za izročitev tožnika pristojnim organom Bosne in Hercegovine zaradi izvršitve kazni. Ministrstvo za pravosodje Bosne in Hercegovine je skupaj s prošnjo poslalo tudi ustrezno dokumentacijo za izvedbo postopka za izročitev tožnika Bosni in Hercegovini. Okrožno sodišče v Kranju je sprva ugotovilo, da niso izpolnjeni pogoji za izročitev tožnika pristojnim organom Bosne in Hercegovine, a je Višje sodišče v Ljubljani ta sklep razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v nadaljnji postopek in v ponovljenem postopku je Okrožno sodišče v Kranju ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za izročitev tožnika pristojnim organom Bosne in Hercegovine zaradi izvršitve kazni. Zoper ta sklep se je tožnik pritožil, a je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Ker v konkretnem primeru ni podan nobeden izmed fakultativnih oziroma obligatornih razlogov za zavrnitev izročitve ter glede na to, da tožnik v Republiki Sloveniji ne uživa pravice pribežališča ter da se izročitev ne zaproša zaradi političnega ali vojaškega kaznivega dejanja, je tožena stranka ugodila prošnji Ministrstva za pravosodje Bosne in Hercegovine ter dovolilo izročitev tožnika tej državi.

Tožnik v tožbi navaja, da sta Okrožno sodišče v Kranju in Višje sodišče v Ljubljani spregledala, da je v skladu s 7. členom Pogodbe med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino ter drugim odstavkom 12. člena Evropske konvencije o izročitvi in v skladu s 3. točko tretjega odstavka 523. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) prošnji, s katero tuja država prosi za izročitev, potrebno priložiti izvirnik ali overjeno kopijo oziroma prepis izvršljive sodbe ali pripornega naloga. Iz spisovne dokumentacije ne izhaja niti naslov zakona pogodbenice prosilke niti publikacija, v kateri je bil takšen zakon države prosilke objavljen in v Republiki Sloveniji dostopen, niti se v nobeni listini ne povzema vsebina ustreznega zakona pogodbenice prosilke. Dokumentacija, ki jo je priložila Republika Bosna in Hercegovina, ne izpolnjuje niti formalnih niti vsebinskih pogojev, ki morajo biti po citirani konvenciji izpolnjeni. Poleg tega v Republiki Sloveniji velja tudi Zakon o overitvi listin v mednarodnem prometu, s katerim so natančno določeni postopki in način overitve javnih listin. Priložena dokumentacija pa ni ustrezno overjena pri Ministrstvu za zunanje zadeve. V konkretnem primeru pa tudi ni mogoče ravnati po haaški Konvenciji o odpravi potrebe legalizacije tujih javnih listin, po kateri je na listinah, ki so namenjene za uporabo v Republiki Sloveniji, potrebna zgolj overitev teh listin pred organi Republike Bosne in Hercegovine. Ker ima torej prošnja navedene pomanjkljivosti, je tudi izpodbijana odločba nezakonita in nepravilna. Tožnik predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in, ker pogoji za izročitev niso izpolnjeni, naj ne dovoli izročitve tožnika, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožnik je v tem upravnem sporu predlagal tudi izdajo začasne odredbe, predlogu je sodišče ugodilo in s sklepom opr. št. I U 453/2014-10 z dne 20. 3. 2014 odložilo izvršitev izpodbijane odločbe do pravnomočne odločitve o glavni stvari.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je mednarodni pravni dokument, ki je v konkretnem primeru pravna podlaga za izvedbo izročitve, Pogodba med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino o izročitvi z dne 5. 4. 2002 (v nadaljevanju Pogodba). V drugem odstavku 6. člena Pogodbe je določeno, da se dokumentacija, ki se priloži k prošnji, pošlje v jeziku pogodbenice prosilke skupaj s prevodom v uradni jezik oziroma enega izmed uradnih jezikov zaprošene pogodbenice. Overitev listin iz drugega odstavka tega člena ni potrebna. Nadalje tožena stranka še pojasnjuje, da 15. člen Zakona o overitvi listin v mednarodnem prometu dovoljuje uporabo tuje listine v Republiki Sloveniji, če je le-ta overjena s strani pristojnega organa države izvora listine in s strani Ministrstva za zunanje zadeve RS oziroma diplomatskega ali konzularnega predstavništva Republike Slovenije v tujini, razen če z mednarodno pogodbo ni določeno drugače. V tem primeru pa imamo dvostransko pogodbo in se ta skladno z 8. členom Ustave RS neposredno uporablja. Prošnji za izročitev je bila priložena dokumentacija v skladu s Pogodbo med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino, o izpolnitvi materialnih pogojev za izročitev pa je odločilo Okrožno sodišče v Kranju in to odločitev je potrdilo tudi Višje sodišče v Ljubljani. Tožena stranka predlaga, naj sodišče tožbo zavrne.

K točki I izreka: Tožba ni utemeljena.

Postopek izročitve podrobneje ureja XXXI. poglavje ZKP. Skladno s 528. členom ZKP senat okrožnega sodišča ugotovi s sklepom, da so izpolnjeni zakonski pogoji za izročitev, če so ti pogoji izpolnjeni. Zoper ta sklep ima tujec pravico pritožbe na sodišče druge stopnje. Skladno s 529. členom ZKP se zadeva pošlje ministru za pravosodje, da odloči o izročitvi, če sodišče druge stopnje ob pritožbi spozna, da so izpolnjeni zakonski pogoji za izročitev tujca, oziroma če zoper tak sklep sodišča prve stopnje ni vložena pritožba. Nadalje 530. člen ZKP določa, da minister pravosodje izda odločbo, s katero izročitev dovoli ali ne dovoli. Tretji odstavek 530. člena ZKP pa določa, da minister, pristojen za pravosodje, ne dovoli izročitve tujca, če ta uživa pravico pribežališča, če gre za politično ali vojaško kaznivo dejanje ali če obstaja verjetnost, da bi bila oseba, katere izročitev se zahteva, v državi prosilki mučena oziroma bi se z njo nečlovečno ali ponižujoče ravnalo oziroma jo na ta način kaznovalo. Sodišče je ocenilo, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da so podani razlogi za dovolitev izročitve tožnika, pri čemer sodišče sledi utemeljitvi izpodbijane odločbe, zato skladno z določilom drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne bo ponavljalo razlogov za odločitev, ampak se v celoti sklicuje na utemeljitev tožene stranke.

Tožnik v tožbi očita, da ima dokumentacija, ki je bila priložena k prošnji pristojnih organov Republike Bosne in Hercegovine, določene pomanjkljivosti, ki se še zlasti nanašajo na overitev. Očita pomanjkljivost dokumentacije, priložene k prošnji, in da dokumentacija ne izpolnjuje formalnih in vsebinskih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za dovolitev izročitve zahtevane osebe. S tem v zvezi sodišče pojasnjuje, da je Okrožno sodišče v Kranju s sklepom opr. št. I Ks ... z dne 31. 1. 2014 ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za izročitev tožnika pristojnim organom in ta sklep je bil tudi potrjen s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Kpd ... z dne 14. 2. 2014, kar pomeni, da je bilo s pravnomočno sodno odločbo ugotovljeno, da so izpolnjeni pogoji za izročitev. Če bi bile res pri priloženi dokumentaciji take pomanjkljivosti, da zaradi njih izročitev ne bi bila možna, potem že Okrožno sodišče v Kranju ne bi ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za izročitev. V pravnomočno odločitev sodišča glede izpolnjevanja pogojev pa tožena stranka ne sme posegati. Tretji odstavek 530. člena ZKP namreč izrecno določa, v katerih primerih minister za pravosodje ne dovoli izročitve. Kot je bilo že navedeno, izročitve ne dovoli, če tujec uživa pravico pribežališča, če gre za politično ali vojaško kaznivo dejanje ali če obstaja verjetnost, da bi bila oseba, katere izročitev se zahteva, v državi prosilki mučena oziroma bi se z njo nečlovečno ali ponižujoče ravnalo oziroma jo na ta način kaznovalo. Tožeča stranka pa ne zatrjuje nobene izmed teh okoliščin, zaradi katerih tožena stranka ne bi smela dovolitvi izročitve, saj ne zatrjuje nobene izmed okoliščin iz tretjega odstavka 530. člena ZKP. Čeprav so iz navedenega razloga tožbene navedbe glede pomanjkljivost dokumentacije nerelevantne, ko gre za dovolitev izročitve s strani Ministrstva za pravosodje, pa ima tožena stranka prav, ko pojasnjuje, da je v 6. členu Pogodbe določeno, da overitev listin iz drugega odstavka tega člena ni potrebna.

Ker je izpodbijana odločba pravilna, je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo.

K točki II izreka: Ker je sodišče tožbo zavrnilo, trpi skladno s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 vsaka stranka svoje stroške postopka.