Jedro

Izločitveni upnik, nima procesne legitimacije za podajo predloga za ustavitev postopka prisilne poravnave, zaradi česar njegov ni predlog dopusten in ga je potrebno zavreči. Pritožniki do glasovanja o prisilni poravnavi na naroku za prisilno poravnavo, niso podali predloga za ustavitev postopka. Zato ne morejo vložiti pritožbe proti sklepu o zavrnitvi takšnega predloga, ki ga je podal drug upnik.

Izrek

Pritožbi upnika O. d.o.o. proti sklepu o zavrnitvi predloga za ustavitev postopka (1. točka izreka) se ugodi in se ta sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se pravilno glasi: "Predlog za ustavitev postopka, ki ga je podal upnik O. d.o.o., s e z a v r ž e." Pritožba upnikov G. d.d., K. d.d., T. d.d. in A. d.o.o. proti sklepu o ustavitvi postopka (1. točka izreka) se zavrže. Pritožba upnika O. d.o.o. in pritožba upnikov G. d.d., K. d.d., T. d.d. in A. d.o.o. proti sklepu o potrditvi prisilne poravnave se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v 2., 3., 4., 5. in 6. točki izreka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog upnika O. d.o.o. za ustavitev postopka prisilne poravnave nad dolžnikom (1. točka izreka), hkrati je potrdilo prisilno poravnavo (2. točka izreka) in ugotovilo pogoje pod katerimi je bila sklenjena (3. do 6. točka). Proti sklepu se je pravočasno pritožil upnik O. d.o.o. V pritožbi je navedel, da je v postopku prisilne poravnave res prijavil terjatev kot izločitveni upnik, vendar mu je dolžnik priznal terjatev kot navadno terjatev. V zvezi s tem je po njegovi oceni sklep o potrditvi prisilne poravnave sam s seboj v nasprotju. Iz razpredelnice, ki je sestavni del sklepa, namreč izhaja, da je njegova terjatev razporejena med terjatve razreda A, hkrati pa je bil črtan iz razpredelnice za glasovanje, ker se ta ista terjatev nanaša na prijavljeno izločitveno pravico. V pritožbi upnik vztraja, da ima izločitveno pravico, saj ne pristane na manj ugodno plačilo. V zvezi s sklepom o zavrnitvi predloga za ustavitev postopka upnik v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno ocenilo, da iz pogodbe z dne 23.3.2000 ne izhaja obveznost družbenikov dolžnika vplačati sredstva v višini 70.000.000,00 SIT, torej bi ta terjatev morala biti upoštevana v načrtu finančne reorganizacije dolžnika. V zvezi z obveznostjo družbenikov dolžnika vplačati 127.000.000,00 SIT osnovnega kapitala, kar tudi ni upoštevano v načrtu finančne reorganizacije, pa sodišče prve stopnje ni podalo nobenih zaključkov. S skupno pritožbo so se pravočasno pritožili tudi upniki G. d.d., K. d.d., T. d.d. in A. d.o.o. V zvezi s sklepom o zavrnitvi predloga za ustavitev postopka so navedli, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati mnenje izvedenke finančne stroke, ki je ugotovila, da bi dolžnik ob upoštevanju terjatev do njegovih družbenikov iz pogodbe z dne 23.6.2000 (6.1. in 6.3. točka) lahko ponudil bistveno večji odstotek izplačil ugotovljenih terjatev. Nadalje se pritožujejo, da niso dobili možnosti konvertirati svojih terjatev v deleže družbe, s čimer so bili upniki, ki so to možnost imeli, priviligirani. V zvezi s sklepom o potrditvi prisilne poravnave pa pritožniki navajajo, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno dopustilo, da je upnik Slovenska razvojna družba d.d., Ljubljana (v nadaljevanju SRD) glasovala o potrditvi prisilne poravnave. Pri tem je zmotno presodilo, da navedeni upnik ni pridobil zastavne pravice na nepremičninah dolžnika. SRD tudi na podlagi določb 433. člena ZGD ne gre glasovalna pravica, saj njegova terjatev predstavlja posojilo namesto lastnega kapitala. GLEDE SKLEPA O ZAVRNITVI PREDLOGA ZA USTAVITEV POSTOPKA PRISILNE PORAVNAVE: Pritožba družbe O. d.o.o. je utemeljena. Sodišče začne postopek prisilne poravnave nad dolžnikom že po preizkusu formalnih predpostavk (26. in 27. člen ZPPSL). Po začetku postopka prisilne poravnave pa imajo udeleženci postopka možnost predlagati, da sodišče opravi tudi preizkus obstoja materialnih pogojev za vodenje postopka prisilne poravnave. To situacijo ureja ZPPSL v 34. členu. V 1. odst. 34. člena je določeno, da poravnalni senat na obrazložen predlog upniškega odbora, vsakega upnika, ki je prijavil terjatev, ali upravitelja prisilne poravnave ustavi postopek, če ugotovi, da je podan, kateri od razlogov, ki so našteti v štirih točkah tega odstavka. V 3. odstavku pa je predpisano, do kdaj je možno predlog podati. Z navedenimi določbami je ZPPSL omejil upravičenje za vložitev predloga za ustavitev postopka prisilne poravnave, na naslednje udeležence: upniški odbor, vsakega upnika, ki je prijavil terjatev in upravitelja prisilne poravnave. Hkrati so omejeni tudi razlogi, iz katerih je možno podati ta predlog in čas, v katerem ga je možno podati. V postopku prisilne poravnave, ki je bil začet s sklepom opr. št. St 191/2000 z dne 1.9.2000 nad dolžnikom C. d.o.o., je podjetje O. d.o.o. Ljubljana dne 3.1.2001 vložilo predlog za ustavitev postopka. Predlog je utemeljevalo s trditvijo, da bi dolžnik lahko izpolnil svoje obveznosti v večjem deležu, kot je predlagal v načrtu finančne reorganizacije, kar je razlog iz 4. točke 1. odst. 34. člena ZPPSL. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je obravnavalo navedeni predlog. Pri tem je zmotno štelo, da je podjetje O. d.o.o. procesno legitimno takšen predlog podati. Za navedeno procesno dejanje imajo kot rečeno procesno upravičenje le zgoraj navedeni udeleženci postopka prisilne poravnave. Procesno upravičenje upnikov, ki so prijavili terjatve, temelji na njihovi pravici do odločanja z glasovanjem o predlagani prisilni poravnavi (54. člen ZPPSL). To pa so le tisti upniki, za katerih terjatve učinkuje potrjena prisilna poravnava. Ker bo imela prisilna poravnava za njih konkretne posledice, jim daje zakon pravico predlagati ustavitev postopka prisilne poravnave oziroma predlagati preizkus ekonomske vsebine predlagane prisilne poravnave. Sodišče prve stopnje je ugotavljalo, da podjetje O. d.o.o. ni prijavilo nobene terjatve, pač pa je prijavilo izločitveno pravico. V prijavi z dne 20.10.2000 je namreč trdilo, da je lastnik posebnega premoženja, ki se nahaja pri dolžniku in zahteva vrnitev le-tega. Da gre za prijavo izločitvene pravice pritožnik izrecno ponovi tudi v pritožbi. Na izločitveno pravico pa v ničemer ne vpliva postopek prisilne poravnave, saj gre za pravico upnika zahtevati od dolžnika vrnitev (izločitev) premoženja, ki slednjemu ne pripada. Da potrjena prisilna poravnava nima pravnega učinka za terjatve izločitvenih upnikov izrecno določa 2. odst. 60. člena ZPPSL. Po določbi 1. odst. 55. člena ZPPSL pa izločitveni upniki v postopku prisilne poravnave nimajo glasovalne pravice. Glede na vsebino navedene prijave pritožbeno sodišče ugotavlja, da podjetje O. d.o.o. kot izločitveni upnik, ni imel procesne legitimacije za podajo predloga za ustavitev postopka, zaradi česar njegov predlog ni bil dopusten in bi ga moralo sodišče prve stopnje zavreči, če bi pravilno uporabilo določbe ZPPSL. Na pravilno uporabo materialnega prava pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je moralo pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep spremeniti tako, da je upnikov predlog zavrglo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL). Zaradi navedenega se pritožbeno sodišče ni ukvarjalo s pritožbenimi navedbami pritožnika, saj so glede na zgoraj razloženo nepomembne. Pritožba upnikov G. d.d., K. d.d., T. d.d. in A. d.o.o. ni dovoljena. ZPPSL v 4. odst. 11. člena, določa, da predlogov, izjav in ugovorov ne more dati oziroma vložiti, kdor je zamudil rok oziroma izostal z naroka, na katerem bi jih moral podati oziroma vložiti. Z navedeno določbo je opredeljeno, kdaj posamezni udeleženci v postopku prisilne poravnave, stečaja in likvidacije izgubijo procesno legitimacijo za posamezna procesna dejanja. Kot je bilo že zgoraj povedano ZPPSL v 34. členu določa, da imajo procesno legitimacijo za predlog za ustavitev postopka prisilne poravnave upniki, ki so prijavili terjatev in predlog vložili najkasneje do glasovanja o prisilni poravnavi na naroku za prisilno poravnavo (1. in 3. odst. 34. člena). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožniki do glasovanja o prisilni poravnavi na naroku za prisilno poravnavo, niso podali predloga za ustavitev postopka. Zato pa ne morejo imeti procesne legitimacije za pritožbo proti sklepu o zavrnitvi takšnega predloga, ki ga je podal drug upnik. Zaradi navedenega je njihova pritožba proti sklepu o zavrnitvi predloga za ustavitev postopka, ki ga je podalo podjetje O. d.o.o., nedovoljena (3. odst. 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL). Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega pritožbo zavrglo kot nedovoljeno (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL). GLEDE SKLEPA O POTRDITVI PRISILNE PORAVNAVE Pritožba O. d.o.o. in pritožba upnikov G. d.d., K. d.d., T. d.d. in A. d.o.o. nista utemeljeni. V zvezi s pritožbo podjetja O. d.o.o. pritožbeno sodišče ugotavlja, da v postopku na prvi stopnji ni prišlo do očitane bistvene kršitve določb postopka. Ne držijo namreč pritožbene trditve, da je pritožnikova izločitvena pravica v izpodbijanem sklepu razporejena med terjatve razreda A. Priloga, ki je sestavni del izreka sklepa o potrditvi prisilne poravnave, predstavlja seznam upnikov s terjatvami razreda A in B. Iz tega seznama jasno izhaja, da je bil pritožnik iz njega črtan. To pa pomeni, da se sklep o potrditvi prisilne poravnave v ničemer ne nanaša na pritožnika. To dejstvo izhaja tudi iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, saj v njej sodišče prve stopnje pojasni, da je pritožnika zaradi prijavljene izločitvene pravice iz navedenega seznama črtalo. Črtanje pritožnika in njegove izločitvene pravice iz tega seznama je bilo tudi potrebno zato, ker je navedeni seznam služil tudi za glasovanje, saj izločitveni upnik nima glasovalne pravice. Kot rečeno iz seznama, ki je priloga izpodbijanega sklepa, izhaja, da so upniki s terjatvami razreda A upniki, ki so glasovali s faktorjem 1, upniki s terjatvami razreda B pa upniki, ki so glasovali s faktorjem 2,50. Pri tem pa izločitvena pravica pritožnika sploh ni predmet tega seznama. V zvezi s pritožbo upnikov G. d.d., K. d.d., T. d.d. in A. d.o.o. pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da upnik SRD nima ločitvene pravice na terjatvi, ki jo je prijavil. Pri tem je pravilno štelo, da nasprotno ne izhaja iz dejstva, da je upnik dne 10.7.2000 vložil pri Okrajnem sodišču v Ljubljani predlog za zavarovanje terjatve na nepremičnini dolžnika, saj iz spisa opr. št. Z 1315/2000 izhaja, da sodišče še ni izdalo ustreznega sklepa, na podlagi katerega bi SRD pridobil zastavno pravico na tej nepremičnimi. Zato so drugačne pritožbene trditve zmotne. Zmotne so tudi pritožbene trditve o tem, da bi moralo sodišče po uradni dolžnosti ugotoviti, da SRD nima glasovalne pravice, ker njena terjatev predstavlja posojilo, ki se po določbi 433. člena ZGD šteje za premoženje družbe, ker je SRD družbenik dolžnika in da torej terjatev SRD ne obstoji. Materialnopravni preizkus obstoja terjatev, ki jih prijavijo upniki v postopku prisilne poravnave, opravi sodišče le na pravočasen obrazložen ugovor dolžnika, upravitelja prisilne poravnave ali upnikov (1. in 3. odst. 44. člena ZPPSL). Takšen ugovor pa v postopku na prvi stopnji ni bil podan. Dejstvo je, da je SRD prijavil terjatev v skladu s 1. odst. 43. člena ZPPSL, le-ta pa ni bila prerekana, zato je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo, ko je dovolilo upniku SRD glasovati o prisilni poravnavi (3. odst. 54. člena ZPPSL). Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega obe pritožbi zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL.