Jedro

Podatki o zadevi, v zvezi s katero je vložena prošnja za dodelitev BPP, so bistveni za pravilno uporabo pooblastil iz 28. člena ZBPP. V izpodbijani odločbi pa se toženka le posplošeno sklicuje na "fazo" pravdnega postopka, za katerega se določa BPP, ne pojasni pa, za kakšno fazo postopka naj bi šlo oziroma kakšne so njene ugotovitve v zvezi s tem, niti se (kot že rečeno) ne opredeli do tožnikovih navedb v zvezi s tem.

Izrek

Tožbi se ugodi, izpodbijana odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani 1533/2017 z dne 12. 6. 2017 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z odločbo Bpp 1533/2017 z dne 12. 6. 2017 je organ za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) o tožnikovi prošnji za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani III P 2967/2015 zaradi plačila odškodnine (pcto. 220.000,00 evrov) odločil tako, da je dodelil izredno bpp za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z navedenim pravdnim postopkom v obsegu zastopanja na naroku 5. 7. 2017, preučitve dokumentacije in sestave pisnega pravnega mnenja o pravnem položaju prosilca ter razumnosti oziroma verjetnosti izgledov za uspeh odškodninskega zahtevka prosilca v smislu 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), predvsem pa višine spornega predmeta v navedenem sodnem postopku (1. točka izreka); zavrnil tožnikovo prošnjo za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v navedenem pravdnem postopku in postopku mediacije zaradi plačila odškodnine (2. točka izreka); tožniku naložil, da pravno mnenje pridobi v roku enega meseca od pravnomočnosti izpodbijane odločbe ter o tem v osmih dni od pridobitve mnenja obvesti pristojni organ za BPP (3. točka izreka) ter za izvajanje BPP določil odvetnika A.A. (4. točka izreka).

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe se toženka sklicuje na določbe 12., 24., 26. in 28. člena ZBPP, opozarja pa tudi na vsebino 9., 29., 30, 40., 41. in 43. člena ZBPP. Navaja, da je tožnik upravičen do do denarne socialne pomoči in izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP. Ugotavlja, da mu je z dodelitvijo BPP v obliki pravnega svetovanja v obsegu, navedenem v izreku odločbe, v tej fazi zagotovljeno ustrezno varstvo njegovih pravic, saj v tej fazi glede na razpoložljivo dokumentacijo ni gotovo, ali bi bila dodelitev BPP v večjem obsegu razumna v smislu 24. člena ZBPP, zaradi česar bi bila dodelitev BPP v večjem obsegu v nasprotju s 24. členom ZBPP, to je v nasprotju z dejanskim stanjem stvari.

3. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri predlaga razveljavitev izpodbijane odločbe in ugoditev njegovi prošnji na način, da se mu dodeli odvetnika za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v pravdnih zadevah III P 2967/2015 Okrožnega sodišča v Ljubljani. Navaja, da je organ za BPP v izpodbijani zadevi in zadevi Bpp 1534/2017 podal skoraj povsem enako obrazložitev. Opozarja na vsebino 24. in 26. člena ZBPP ter navaja, da sta izpodbijani odločbi v nasprotju z dejanskim stanjem stvari in da mu dodeljeni obseg BPP ne zagotavlja varstva njegovih pravic, temveč jih ogroža. Trdi, da ga je okrožna sodnica, ki odloča v navedeni pravdni zadevi, napotila na pridobitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje, in da je bila ta okoliščina, razvidna iz zapisnika in razpoložljive dokumentacije, prezrta oziroma da je bilo z izpodbijano odločitvijo poseženo v neodvisnost in samostojnost sodnice. Poseženo naj bi bilo tudi v odločitev sodnice, ki je v isti pravdni zadevi odobrila BPP v obsegu oprostitve plačila stroškov začasnega zastopnika tožene stranke, pri čemer je bilo takrat ugotovljeno, da zadeva ni nerazumna oziroma da ima tožnik verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati in vlagati pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati ter da je zadeva pomembna za njegov osebni in socialno-ekonomski položaj. Zato naj bi bili kršeni načeli enakosti pred zakonom in neodvisnosti sodnikov. Navaja, da je glavna obravnava v pravdnem postopku že končana, zato naj se njegovi prošnji za BPP ugodi tako, da se mu dodeli BPP za zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje. Trdi še, da mu je bila z izpodbijanima odločbama odobrena BPP, za katero sploh ni zaprosil, zato naj bi bila odločba v tem delu ne samo neizvršljiva, temveč tudi nična. Nadalje navaja, da mu je postavljen odvetnik po prejemu izpodbijanih odločb v podpis podal nesprejemljivo pooblastilo za zastopanje, ki ni v skladu z odločbo in vsebuje izjave, ki mu onemogočajo podpis pooblastila. Poudarja tudi, da je glede na obširnost pravdnega spisa III P 2967/2015 resno zastopanje na naroku 5. 7. 2017 nemogoče, zlasti glede nato, da je bila BPP odobrena zato, da se v roku enega meseca preuči dokumentacija in sestavi pisno pravno mnenje o razumnosti tožbe zoper "člana domnevne Odvetniške zbornice Slovenije". Meni tudi, da njegova prošnja za BPP ni bila deležna enake obravnave kot v primeru toženega odvetnika, ki mu je bila BPP nemudoma dodeljena.

4. Toženka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

5. Tožba je utemeljena.

6. Iz izpodbijane odločbe in upravnih spisov izhaja, da je tožnik zaprosil za brezplačno pravno pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v že začetem odškodninskem postopku, v katerem nastopa kot tožeča stranka. Toženka je ugotovila, da je tožnik skladno z 12. členom ZBPP upravičen do denarne socialne pomoči in da izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz 24. člena ZBPP, vendar pa mu je ob uporabi pooblastil iz 28. člena ZBPP določila drugačen obseg zaprošene pomoči, in sicer za pravno svetovanje in zastopanje v obsegu "zastopanja na naroku dne 5. 7. 2017, preučitve dokumentacije in sestave pisnega pravnega mnenja o pravnem položaju prosilca ter razumnosti oziroma verjetnosti izgledov za uspeh odškodninskega zahtevka prosilca v smislu 24. člena ZBPP, predvsem pa višine spornega predmeta v navedenem sodnem postopku".

7. Po prvem odstavku 28. člena ZBPP se BPP praviloma dodeli v obsegu, kot jo uveljavlja prosilec in za čas, potreben glede na obliko, ki je bila dodeljena. Pristojni organ pa lahko določi BPP v drugačnem obsegu od uveljavljanega ali pa dodelitev BPP veže na rok in pogoj (drugi in tretji odstavek 28. člena ZBPP). Tako lahko med drugim določi tudi drugačen obseg posameznih oblik brezplačne pravne pomoči, če oceni, da bo s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat (prva alineja drugega odstavka 28. člena ZBPP), dodeli BPP za zaprošene oblike pravne pomoči le delno, tako da dodelitev veže na dokončanje posameznih faz postopka v isti zadevi (druga alineja 28. člena ZBPP), določi oziroma omeji vrsto storitev oziroma število ur pravnega svetovanja (tretja alineja 28. člena ZBPP). Od temeljnega pravila, da se pomoč dodeli v obsegu, kot ga je uveljavljala prosilec, je torej dopustno odstopiti, vendar mora organ za BPP tako odločitev ustrezno obrazložiti.

8. Na podlagi določbe 214. člena Zakona o upravnem postopku (ZUP) mora namreč obrazložitev upravne odločbe obsegati navedbe o dejstvih; ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je ugotovljeno dejansko stanje oprto; razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo; kakor tudi razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku. Pomanjkljiva obrazložitev izpodbijanih odločb tožniku in tudi sodišču ne omogoča preizkusa, hkrati pa tudi tudi tožniku onemogoča oziroma omejuje učinkovito varstvo pravic v postopku, kar je v nasprotju z 22. členom Ustave. Pravica tožnika do pravnega sredstva je namreč lahko učinkovita le, če organ, ki odloča, v obrazložitvi navede vse okoliščine in dejstva ter pravne razmisleke, na katere se opira njegova odločitev.

9. Po presoji sodišča toženka v obravnavani zadevi svoje odločitve o uporabi pooblastil iz 28. člena ZBPP ni pojasnila na način, ki bi omogočal njen preizkus, niti se ni opredelila do tožnikovih navedb v prošnji o stanju odškodninske pravde, v zvezi s katero uveljavlja BPP.

10. Iz tožnikovih navedb v formaliziranem obrazcu prošnje za dodelitev BPP in spremnega dopisa, ki ga je naslovil na toženko, izhaja, da prosi za BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v odškodninski pravdi, in da tako ravna po priporočilu sodnice v tej pravdni zadevi. Takšne tožnikove navedbe v laični prošnji kažejo na to, da naj bi šlo za začeto pravdo v fazi, v kateri je že bil vzpostavljen "stik" med stranko in sodečim sodnikom, ki naj bi mu po tožnikovih navedbah celo svetoval pridobitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v postopku. Tožnik sicer neutemeljeno uveljavlja kršitev ustave v smislu posega v sodniško neodvisnost sodeče sodnice, saj je pristojni organ za BPP pri odločanju samostojen (12. člen ZUP) in ni vezan na morebitna napotila ali priporočila sodečega sodnika glede potrebnosti pridobivanja strokovne pomoči BPP. Utemeljeno pa tožnik uveljavlja, da je toženka prezrla njegove navedbe oziroma da se toženka ni opredelila do njegovih navedb o tem, kaj mu je svetovala sodeča sodnica, saj so te navedbe lahko pomembne za ugotavljanje nekaterih pravno odločilnih dejstev za odločitev o tožnikovi prošnji, zlasti glede stanja zadeve, v zvezi s katero prosi za dodelitev BPP.

11. Podatki o zadevi, v zvezi s katero je vložena prošnja za dodelitev BPP, so bistveni za pravilno uporabo pooblastil iz 28. člena ZBPP. V izpodbijani odločbi pa se toženka le posplošeno sklicuje na "fazo" pravdnega postopka, za katerega se določa BPP, ne pojasni pa, za kakšno fazo postopka naj bi šlo oziroma kakšne so njene ugotovitve v zvezi s tem, niti se (kot že rečeno) ne opredeli do tožnikovih navedb v zvezi s tem. Iz spisa tudi ni razvidno, da bi toženka v zvezi s stanjem zadeve zahtevala kakršna koli (dodatna) pojasnila od tožnika ali uporabila pooblastila iz prve alineje prvega odstavka 33. člena ZBPP v zvezi z četrto alinejo drugega odstavka 32. člena ZBPP. Izpodbijana odločba se le nedoločno oziroma posplošeno sklicuje na "razpoložljivo dokumentacijo", ne da bi pojasnila, na kaj s s tem meri. Iz izpodbijane odločbe v bistvu sploh ni razvidno, v kateri fazi postopka je odškodninska pravda, v zvezi s katero tožnik prosi za BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja. Prav tako v odločbi niso navedena dejstva niti pravni razmisleki, na katerih temelji toženkina presoja, da je v "tej fazi" postopka odobreni obseg BPP najprimernejši za varstvo tožnikovih pravic oziroma zakaj "ni gotovo, ali bi bila dodelitev v večjem obsegu razumna v smislu 24. člena ZBPP".

12. Glede na tako nekonkretizirano obrazložitev izpodbijane odločbe sodišče ni moglo opraviti preizkusa njene zakonitosti, in sicer zlasti glede tega, ali je toženka v tem primeru pravilno uporabila 24. in 28. člen ZBPP. Že to zadostuje za to, da se tožbi ugodi in izpodbijan odločba odpravi ter zadeva vrne toženki v ponovni postopek. Ker iz navedenega razloga vsebinski preizkus izpodbijane odločbe ni bil mogoč, sodišče tudi presojalo tožnikovega ugovora glede kršitve pravice do enakega obravnavanja, ki jo utemeljuje s trditvami o odobritvi BPP toženemu odvetniku v isti odškodninski pravdi, niti s tem povezanega očitka o zmotni uporabi 24. člena ZBPP.

13. Sodišče še dodaja, da skladno z 2. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v upravnem sporu odloča le o zakonitosti s tožbo izpodbijanega upravnega akta (v tem primeru izpodbijane odločbe o dodelitvi BPP). O morebitni dodelitev BPP v širšem obsegu, to je za pravno svetovanje in zastopanje tudi na drugi stopnji, ki jo tožnik uveljavlja v tožbi, pa bo na podlagi tožnikove prošnje odločal organ za BPP, ki je za to pristojen.

14. Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo in na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo izpodbijano odločbo ter zadevo na podlagi tretjega odstavka istega člena vrnilo toženki v ponoven postopek.