Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Izvrševanje pogodbe o pomoči in oskrbi in posledična vselitev oskrbovalke v stanovanje oskrbovanca ne more imeti za posledico pridobitev status imetnika pravice do uporabe stanovanja po oskrbovančevi smrti.
Revizija se zavrne kot neutemeljena.
Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, da se mora izseliti iz stanovanjske hiše z naslovom G. Pritožbo tožene stranke je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.
Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga toženka revizijo zaradi revizijskih razlogov iz določbe 385. člena ZPP in predlaga njeno spremembo tako, da bo tožbeni zahtevek zavrnjen, ali pa razveljavitev sodb nižjih sodišč ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Vsebine dogovora med pokojnim I. H. in toženko ni mogoče prosto interpretirati, saj je zapisana v oporoki pokojnika z dne 4.6.1980. Toženka je 8 let živela pri pokojniku in mu gospodinjila, za kar ni prejemala plače ali druge odmene. Njen položaj je bil od vselitve, torej od leta 1979 do leta 1989 izenačen s položajem imetnice pravice uporabe stanovanjske hiše. Določbe tedaj veljavnega Zakona o stanovanjskih razmerjih - 82. člen - so takšne, da smrt lastnika stanovanjske hiše ni vplivala na pravni položaj imetnika pravice uporabe. Po H. smrti je toženka pridobila status imetnice stanovanjske pravice, ki preneha samo po točno določenih zakonitih pogojih.
Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena ZPP, Zakona o pravdnem postopku - 1977).
Revizija ni utemeljena.