Obdelava OP zaposlenih

Datum

18.11.2024

Številka

07121-1/2024/1427

Kategorije

Delovna razmerja, Informiranje posameznika, Pogodbena obdelava podatkov, Privolitev

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede obdelave osebnih podatkov zaposlenih.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju: ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Upoštevajoč določbe ZDR-1 lahko delodajalec osebne podatke delavca obdeluje samo, če ima za to podlago v zakonu ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem.

V vlogi obdelovalca bo tako nastopala tista pravna oziroma fizična oseba, ki bo obdelavo osebnih podatkov izvrševala izključno v imenu in za račun upravljavca osebnih podatkov, bo pri tem črpala podlago za obdelavo osebnih podatkov iz upravičenj upravljavca ter bo v zvezi s samimi dejanji obdelave vezana na navodila upravljavca.

IP opominja na zahteve 13. in 14. člena Splošne uredbe, v skladu s katerima je treba posamezniku zagotoviti določene informacije o obdelavi osebnih podatkov, med drugim tudi o uporabnikih ali kategorijah uporabnikov osebnih podatkov, kadar ti obstajajo.

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih nadzornih ali drugih upravnih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage ali namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. IP tako v okviru neobvezujočega mnenja ne more presojati ustreznosti ureditve področja varstva osebnih podatkov v vašem podjetju s področnimi predpisi, ampak v nadaljevanju podaja zgolj splošna pojasnila.

IP uvodoma pojasnjuje, da je treba za vsako obdelavo osebnih podatkov najprej zagotoviti ustrezno pravno podlago. Izbor ustrezne pravne podlage za posamezno obdelavo je obveznost upravljavca (v konkretnem primeru vašega podjetja kot delodajalca), ki mora pri tem upoštevati konkretne okoliščine in namene obdelave. Sama obdelava osebnih podatkov mora potekati na eni od pravnih podlag, ki jih določa 6. člen Splošne uredbe. V skladu s tem je obdelava osebnih podatkov zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

(a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.«.

IP splošno pojasnjuje, da glede obdelave osebnih podatkov delavcev veljajo načeloma enaka pravila za delodajalce v zasebnem in javnem sektorju, pri čemer so za ugotavljanje zakonitosti konkretne obdelave pomembni posamezni področni predpisi. Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 - ZIUPOPDVE, 119/21 - ZČmlS-A, 202/21 - odl. US, 15/22, 54/22 – ZUPŠ-1, 114/23, 136/23 – ZIUZDS; v nadaljevanju: ZDR-1) v 48. členu določa, da se lahko osebni podatki delavcev zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Pri tem so mišljene pravic in obveznosti obeh, tako delavca kot delodajalca. Delodajalec mora natančno izkazati, zakaj je potrebna takšna obdelava osebnih podatkov delavca. Pri tem mora delodajalec v skladu s 46. členom ZDR-1 varovati in spoštovati delavčevo osebnost ter upoštevati in ščititi delavčevo zasebnost. Delodajalec mora torej paziti tudi na spoštovanje zasebnosti in dostojanstva delavca, odgovornost delodajalca pa narašča z intenzivnostjo posega v zasebnost. Nadalje ZDR-1 v tretjem odstavku 48. člena določa, da se morajo osebni podatki delavcev, za zbiranje katerih ne obstoji več zakonska podlaga, takoj zbrisati in prenehati uporabljati.

Upoštevajoč določbe ZDR-1 lahko torej delodajalec osebne podatke delavca obdeluje samo, če ima za to podlago v zakonu ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Ob tem IP opozarja na načelo najmanjšega obsega podatkov, ki določa, da morajo biti pod pogojem, da obstaja pravna podlaga, osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Navedeno načelo pomeni, da je potrebno obdelovati samo toliko osebnih podatkov, kolikor je nujno potrebno za dosego zakonitega namena obdelave (v konkretnem primeru vodenje delovno-pravnih postopkov).

IP poudarja, da tudi posredovanje osebnih podatkov delavcev zunanjim podjetjem predstavlja obdelavo njihovih osebnih podatkov, zato bi se na opisani način osebne podatke delavcev lahko obdelovalo le, če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Če okoliščine delovnega razmerja torej tega ne terjajo oziroma če delodajalec ne izkaže, da je obdelava osebnih podatkov delavca potrebna zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, jih načeloma ne sme obdelovati.

IP dodaja tudi, da je le izjemoma dopustna obdelava delavčevih osebnih podatkov na podlagi njegove osebne privolitve pod pogojem, da njena zavrnitev nima nikakršnih posledic na delovno razmerje oziroma na delavčev pravni položaj. Osebna privolitev v delovnih razmerjih torej je oziroma naj bo bolj izjema kot pravilo, saj je delodajalec v razmerju do delavca močnejša stranka in so možnosti za zlorabo tega instituta v delovnih razmerjih toliko večje. Tudi smernice Delovne skupine po členu 29 glede privolitve kot pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v delovnih razmerjih poudarjajo neprostovoljno naravo razmerja delavec - delodajalec, kar ovira veljavnost privolitve. Temeljni kriterij za dopustnost privolitve v delovnih razmerjih je po mnenju Delovne skupine po členu 29, da podaja ali zavrnitev privolitve za zaposlene nima nikakršnih negativnih posledic. Pri tem je treba upoštevati podrobnejša določila glede pogojev, po katerih se šteje, da je privolitev veljavna, ki so določeni v 7. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov. Privolitev posameznika mora biti konkretna, razumljiva izjava ali drugo nedvoumno pritrdilno dejanje in dokazljiva. Molk ali kakršnakoli nedejavnost tako ne pomeni privolitve. Posameznik mora torej jasno podati privolitev za zbiranje in obdelavo svojih osebnih podatkov za konkreten namen. IP poudarja, da mora biti privolitev v primerih, ko obdelava podatkov vključuje več različnih namenov, podana za vsak namen posebej. Namen mora biti jasno in nedvoumno opredeljen, saj je konkreten, ekspliciten in legitimen namen obdelave predpogoj za pridobitev veljavne privolitve. Upravljavec mora biti zmožen dokazati, da je posameznik privolil v obdelavo svojih osebnih podatkov. Posameznik ima tudi pravico, da svojo privolitev kadarkoli prekliče. Več informacij o privolitvi lahko najdete lahko najdete tudi na spletni strani IP:

https://www.ip-rs.si/?id=102

Ob obdelavi osebnih podatkov mora upravljavec poskrbeti tudi za ustrezno zavarovanje osebnih podatkov, pri čemer opozarjamo, da je izbor primernih tehničnih in organizacijskih ukrepov za zavarovanje osebnih podatkov odgovornost upravljavca osebnih podatkov (v konkretnem primeru vašega podjetja). IP vam lahko glede tega poda zgolj splošna priporočila, ob tem pa opozarja na določbe 24. in 32. člena Splošne uredbe, ki primeroma navaja ukrepe, s katerimi se zagotavlja varnost osebnih podatkov.

IP pojasnjuje, da razmerje med upravljavcem in obdelovalcem ureja 28. člen Splošne uredbe, kjer je določeno, da obdelavo s strani obdelovalca ureja pogodba ali drug pravni akt v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki določa obveznosti obdelovalca do upravljavca, v katerem so določeni vsebina in trajanje obdelave, narava in namen obdelave, vrsta osebnih podatkov, kategorije posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ter obveznosti in pravice upravljavca. Ta pogodba ali drug pravni akt zlasti določa, da obdelovalec:

(a)osebne podatke obdeluje samo po dokumentiranih navodilih upravljavca, vključno glede prenosov osebnih podatkov v tretjo državo ali mednarodno organizacijo, razen če to od njega zahteva pravo Unije ali pravo države članice, ki velja za obdelovalca; v slednjem primeru obdelovalec o tej pravni zahtevi pred obdelavo podatkov obvesti upravljavca, razen če zadevno pravo prepoveduje takšno obvestilo na podlagi pomembnih razlogov v javnem interesu;

(b)zagotovi, da so osebe, ki so pooblaščene za obdelavo osebnih podatkov, zavezane k zaupnosti ali jih k zaupnosti zavezuje ustrezen zakon;

(c)sprejme vse ukrepe, potrebne v skladu s členom 32;

(d)spoštuje pogoje iz odstavkov 2 in 4 za zaposlitev drugega obdelovalca;

(e)ob upoštevanju narave obdelave pomaga upravljavcu z ustreznimi tehničnimi in organizacijskimi ukrepi, kolikor je to mogoče, pri izpolnjevanju njegovih obveznosti, da odgovori na zahteve za uresničevanje pravic posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, iz poglavja III;

(f)upravljavcu pomaga pri izpolnjevanju obveznosti iz členov 32 do 36 ob upoštevanju narave obdelave in informacij, ki so dostopne obdelovalcu;

(g)v skladu z odločitvijo upravljavca izbriše ali vrne vse osebne podatke upravljavcu po zaključku storitev v zvezi z obdelavo ter uniči obstoječe kopije, razen če pravo Unije ali pravo države članice predpisuje shranjevanje osebnih podatkov;

(h)da upravljavcu na voljo vse informacije, potrebne za dokazovanje izpolnjevanja obveznosti iz tega člena, ter upravljavcu ali drugemu revizorju, ki ga pooblasti upravljavec, omogoči izvajanje revizij, tudi pregledov, in pri njih sodeluje.

Tak pisni dogovor zagotavlja, da se tako upravljavec kot obdelovalec zavedata svojih pravic in obveznosti v zvezi z obdelavo osebnih podatkov. Odgovornost za zakonito obdelavo osebnih podatkov je primarno na strani upravljavca in ostaja njegova odgovornost tudi po njihovem posredovanju pogodbenemu obdelovalcu. Ob tem pa IP opozarja, da ima v določenem delu obdelovalec podobne obveznosti kot upravljavec osebnih podatkov in je neposredno odgovoren za zakonito obdelavo osebnih podatkov v okviru svojih pooblastil. Pravila zakonite obdelave osebnih podatkov mora poznati in jih v praksi tudi ustrezno izvrševati.

IP ob tem poudarja, da je bistvenega pomena dejstvo, da lahko obdelovalec osebne podatke obdeluje zgolj za namene, za katere ga je pooblastil upravljavec in torej osebnih podatkov ne obdeluje za lastne namene. V vlogi obdelovalca bo tako nastopala tista pravna oziroma fizična oseba, ki bo obdelavo osebnih podatkov izvrševala izključno v imenu in za račun upravljavca osebnih podatkov, bo pri tem črpala podlago za obdelavo osebnih podatkov iz upravičenj upravljavca ter bo v zvezi s samimi dejanji obdelave vezana na navodila upravljavca. Ob tem IP dodaja, da je torej bistvena pravna podlaga upravljavca za obdelavo osebnih podatkov in da v primeru njenega obstoja za obdelavo s strani obdelovalcev ni potrebna še dodatna privolitev posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki. Ob tem pa IP opominja na zahteve 13. in 14. člena Splošne uredbe, v skladu s katerima je treba posamezniku zagotoviti določene informacije o obdelavi osebnih podatkov, med drugim tudi o uporabnikih ali kategorijah uporabnikov osebnih podatkov, kadar ti obstajajo. V skladu z deveto točko 4. člena Splošne uredbe uporabnik pomeni fizično ali pravno osebo, javni organ, agencijo ali drugo telo, ki so mu bili osebni podatki razkriti, ne glede na to, ali je tretja oseba ali ne.

IP nadalje pojasnjuje, da Splošna uredba v prvem odstavku 28. člena določa, da kadar se obdelava izvaja v imenu upravljavca, ta sodeluje zgolj z obdelovalci, ki zagotovijo zadostna jamstva za izvedbo ustreznih tehničnih in organizacijskih ukrepov na tak način, da obdelava izpolnjuje zahteve iz te uredbe in zagotavlja varstvo pravic posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Uvodna določba 81 Splošne uredbe med drugim določa, da bi za zagotovitev skladnosti z zahtevami iz te uredbe v zvezi z obdelavo, ki jo opravi obdelovalec v imenu upravljavca, moral upravljavec dejavnosti obdelave zaupati samo tistim obdelovalcem, ki zagotavljajo zadostna jamstva, zlasti v smislu strokovnega znanja, zanesljivosti in virov za izvajanje tehničnih in organizacijskih ukrepov, ki bodo izpolnili zahteve iz te uredbe, vključno za varnost obdelave.

IP nadalje pojasnjuje, da 32. člen Splošne uredbe določa, da je odgovornost upravljavca, da ob upoštevanju najnovejšega tehnološkega razvoja in stroškov izvajanja ter narave, obsega, okoliščin in namenov obdelave, pa tudi tveganj za pravice in svoboščine posameznikov, ki se razlikujejo po verjetnosti in resnosti, upravljavec in obdelovalec z izvajanjem ustreznih tehničnih in organizacijskimi ukrepov zagotovita ustrezno raven varnosti glede na tveganje. Upravljavec je torej samostojen v odločitvi, ali bo določene obdelave izvajal sam ali pa jih bo poveril zunanjim izvajalcem (obdelovalcem) ter pod kakšnimi pogoji, pri tem pa ga kot obvezni zavezujejo pogoji iz 28. člena Splošne uredbe.

IP poudarja, da mora biti varstvo osebnih podatkov zagotovljeno na vseh ravneh obdelave osebnih podatkov. Pri tem pa opozarjamo, da je prav pogodba o obdelavi osebnih podatkov bistveni instrument pri zagotavljanju ustreznega varstva osebnih podatkov posameznikov, saj jasno razrešuje vloge in razmerja med vključenimi subjekti ter zanje opredeljuje obveznosti in pogoje. Bistveno pri tem je, da se v pogodbi o obdelavi natančno opredeli (najmanj) vso zahtevano vsebino, ki jo določa tretji odstavek 28. člena Splošne uredbe.

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravil

Matej Sironič, Svetovalec pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov

dr. Jelena Virant Burnik, Informacijska pooblaščenka