Jedro

Ker iz predloga predlagatelja in predloženega mnenja psihiatra izhaja, da nasprotni udeleženec potrebuje le stabilno okolje z zagotovljeno pomočjo pri negi in splošnem okrevanju, kjer bo voden in deležen potrebnih vzpodbud in nadzora nad jemanjem predpisanih zdravil, ne pa, da bi trpel za duševno motnjo, zaradi katere bi imel hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovanja svojega ravnanja, prav tako tudi ne, da bi potreboval sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo pobudo predlagatelja za sprejem udeleženca v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve, pravilna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo pobudo predlagatelja za izdajo sklepa o sprejemu udeleženca v obravnavo v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve ali varovani oddelek DSO.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo predlagatelj. Kot bistveno navaja, da se nasprotni udeleženec s svojim vedenjem ogroža in ni ustrezna ugotovitev, da bi potreboval namestitev predvsem zaradi preprečevanja resnih zdravstvenih zapletov. Ti so prisotni že sedaj in so posledica njegovega zdravstvenega psihičnega stanja, ki ga ni mogoče preprečiti z drugimi ukrepi kot z namestitvijo v ustanovo, kjer bo imel oskrbo zagotovljeno. K pritožbi je hči nasprotnega udeleženca podala dodatno zdravstveno dokumentacijo in opisala kronične težave telesne in psihične odvisnosti od alkohola, zaradi katerih oče propada, hkrati pa pojasnila, da je bil že večkrat zavrnjen kot možni udeleženec programa za zdravljenje odvisnosti. Meni, da so podani pogoji iz 30. člena ZDZdr za sprejem na varovan oddelek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Skladno s 17. točko 2. člena ZDZdr je varovani oddelek oddelek socialnovarstvenega zavoda, kjer so osebe zaradi svojih potreb nepretrgoma deležne posebne zaščite in varstva ter zavoda ne morejo zapustiti po lastni volji. Zato o sprejemu v obravnavo v tak oddelek skladno s 3. alinejo drugega odstavka 30. člena ZDZdr odloča sodišče. Oseba je sprejeta v varovani oddelek brez privolitve, če so izpolnjeni pogoji iz 74. člena citiranega zakona, torej (1) če je akutno bolnišnično zdravljene zaključeno oziroma ni potrebno, (2) če potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način, (3) ali če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, (4) če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja, (5) če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči in (6) če izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socialnovarstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva.

5. Iz trditev predlagatelja v predlogu izhaja, da udeleženec potrebuje strukturirano okolje, kjer bo voden in deležen potrebnih vzpodbud, nadzora nad jemanjem predpisanih zdravil, s tem pa bo poskrbljeno za njegovo zdravje in zmanjšanje možnosti, da bi sam ogrozil svoje življenje. Predlogu je bilo predloženo mnenje psihiatra Univerzitetne psihiatrične klinike v ..., iz katerega izhaja, da udeleženec trpi za kroničnimi in nepopravljivimi telesnimi ter kognitivnimi posledicami dolgotrajno izrazito nezdravega življenjskega sloga. Zaradi omenjenih težav ni v celoti sposoben samostojnega življenja in z bolnišničnim zdravljenjem ni več možno doseči polnega okrevanja. V strokovni oceni je priporočen sprejem v ustrezno socialnovarstveno ustanovo, izrecno pa je navedeno, da udeleženec ne potrebuje varovane enote, ampak le stabilno okolje z zagotovljeno pomočjo pri negi in splošnem okrevanju.

6. Ker iz predloga predlagatelja in predloženega mnenja psihiatra ne izhaja, da bi nasprotni udeleženec trpel za duševno motnjo, zaradi katere bi imel hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovanja svojega ravnanja, prav tako tudi ne, da bi potreboval sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve, temveč nasprotno, da varovane enote ne potrebuje, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo pobudo predlagatelja za sprejem udeleženca v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve pravilna. Pri tem je ustrezno upoštevalo, da sprejem brez privolitve pomeni poseg v človekove pravice, zlasti v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 12. člena Ustave RS), pravico do varstva duševne integritete (35. člen Ustave RS) in pravico do prostovoljnega zdravljenja, ki zagotavlja tudi pravico do zavrnitve zdravljenja (51. člen Ustave RS), v katere je mogoče poseči le v izjemnih primerih, kadar je takšen poseg nujen in so izpolnjeni zakonsko določeni pogoji. Zgolj kronični alkoholizem, s pridruženimi fiziološkimi težavami, kadar ne gre za potrebo po akutnem bolnišničnem zdravljenju v nujnem primeru, ne predstavlja razloga, zaradi katerega bi bilo mogoče poseči v prej omenjene ustavne pravice udeleženca.

7. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 30. členom ZDZdr.