Jedro

Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da je zadržanje udeleženca na oddelku pod posebnim nadzorom nujno potrebno in tudi edina možna oblika pomoči, saj druge oblike pomoči niso možne in smiselne zaradi udeleženčeve neuvidevnosti oziroma nekritičnosti do osnovne oblike svoje bolezni.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se udeležencu omeji prisotnost pri izvajanju dokazov ter da se ga brez privolitve zadrži v oddelku pod posebnim nadzorom Univerzitetne psihiatrične klinike X. za čas štirih tednov, najdalj do 13. 1. 2020. 2. Udeleženec je proti takšni odločitvi vložil pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbena razloga napačne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, podrejeno pa, da ga spremeni tako, da se udeleženca odpusti z oddelka pod posebnim nadzorom. Meni, da poseg v udeleženčeve pravice ni nujen in upravičen. V času izvajanja naroka ni bil prišteven, ampak se je nahajal pod vplivom močnih pomirjeval, zaradi česar tudi ni mogel sodelovati v samem postopku. Doma nima več nobene živine, čaka le na denar iz naslova njene prodaje. Svojega življenja in zdravja ne ogroža. Sedaj, ko se nahaja v oddelku pod posebnim nadzorom in vsakodnevno dobiva terapijo, se počuti zelo dobro. Zanika, da bi v prihodnje ponovno ogrožal sebe in svoje zdravje, da bi imel heteroagresivne izbruhe zaradi bolezni. Lahko kontrolira svoje vedenje, ob zadnjem dogodku pa je bil nemiren zaradi občutka nemoči, ker meni, da so ga ob prodaji celotne črede živine pretentali. Sodišče ni bilo seznanjeno z vsemi okoliščinami danega primera. Zaključek sodišča o potrebnosti zdravljenja je preuranjen. Pogoji za zadržanje na varovanem oddelku niso podani. Vztraja, da ni nobenega razloga, da se terapija ne bi mogla izvajati ambulantno in na prostosti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz podatkov spisa izhaja, da je pred Okrajnim sodiščem v Trebnjem po predlogu centra za socialno delo v teku postopek sprejema na zdravljenje udeleženca v oddelku pod posebnim nadzorom brez njegove privolitve na podlagi sklepa sodišča (40. člen Zakona o duševnem zdravju, ZDZdr). Po 53. členu ZDZdr pa je lahko oseba sprejeta na zdravljenje na oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve in pred izdajo sklepa sodišča, če so podani pogoji iz prvega odstavka 39. člena tega zakona, kadar je zaradi narave duševne motnje osebe nujno potrebno, da se ji omeji svoboda gibanja oziroma preprečijo stiki z okolico, še preden se izpelje postopek brez privolitve iz 40. do 52. člena tega zakona. Gre torej za primere, ko je prišlo do sprejema osebe v psihiatrično bolnišnico brez izpeljave sodnega postopka za nadomestitev odločitve osebe o zdravljenju, v položaju, ko je zaradi narave duševne motnje ogrožena oseba sama ali njena okolica. V obravnavani zadevi je sodišče začelo postopek po uradni dolžnosti po obvestilu direktorja bolnišnice o sprejemu udeleženca na Univerzitetno psihiatrično kliniko X., kamor je bil zaradi nenavadnega vedenja na upravni enoti pripeljan vklenjen.

5. Oseba je lahko sprejeta na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve in pred izdajo sklepa sodišča, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr, ki morajo biti podani kumulativno, in sicer, če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih, ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih, ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim; če je ogrožanje posledica duševne motnje zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje; če navedenih vzrokov ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo).

6. Sodišče prve stopnje je s pomočjo izvedenca psihiatra ugotovilo, da gre pri udeležencu za paranoidno shizofrenijo, zaradi katere se zdravi približno 18 let, da je bil petkrat hospitaliziran, po končanih hospitalizacijah pa je hitro opustil jemanje potrebnih zdravil, kar je pogojevalo ponovno poslabšanje njegovega psihičnega stanja. Zaradi bolezenskega ravnanja in doživljanja je zanemaril svojo govejo čredo, povzročil smrt telic in shiranost in s tem veliko materialno škodo. Živali so mu bile zato z odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano odvzete. Sodišče prve stopnje je še ugotovilo, da je udeleženec hudo ogrožal tudi svoje življenje in zdravje, saj zavrača vsakršno zdravljenje, je zanemarjen in močno shujšan. Pri udeležencu so podana psihopatološka doživljanja, zaradi katerih še ni sposoben ustrezno poskrbeti zase, ne da bi pri tem ponovno ogrožal svoje življenje in zdravje. Izvedenec pa je opozoril tudi na možnost heteroagresivnih izbruhov, saj zaradi svoje bolezni ne more kontrolirati svojega vedenja. Prvostopenjsko sodišče je še ugotovilo, da je zadržanje udeleženca na oddelku pod posebnim nadzorom nujno potrebno in tudi edina možna oblika pomoči, saj druge oblike pomoči niso možne in smiselne zaradi udeleženčeve neuvidevnosti oziroma nekritičnosti do osnovne oblike svoje bolezni. Ambulantno zdravljenje, zdravljenje na odprtem oddelku in nadzorovana obravnava namreč terjajo tvorno sodelovanje pacienta, česar pa udeleženec zaradi navedene bolezenske nekritičnosti ni zmožen. Omenjene oblike tako ne bi odvrnile njegovega ogrožanja.

7. Iz povzetih dejanskih ugotovitev izhaja pravilnost materialnopravnega zaključka sodišča prve stopnje, da so izpolnjeni pogoji iz 53. člena v zvezi s 39. členom ZDZdr za udeleženčevo zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve, ki ga pritožbene navedbe ne morejo izpodbiti. Te so prvenstveno usmerjene v zanikanje ugotovitev izvedenca, ki torej temeljijo na posebnem strokovnem znanju, s katerim udeleženec, ki ima poudarjeno nekritičen odnos do svojega bolezenskega stanja, in njegov zastopnik ne razpolagata. Izvedenec pa do svojih zaključkov ni prišel zgolj s pregledom udeleženca, ampak tudi na podlagi vpogleda v zdravstveno dokumentacijo udeleženca, enaki zaključki pa izhajajo tudi iz izvedenskega mnenja prim. mag. J. J. z dne 12. 12. 2019, ki ga je izdelal v postopku pred Okrajnim sodiščem v Trebnjem Pr 10/2019. Neutemeljen je zato udeleženčev pritožbeni dvom v pravilnost ugotovitev sodišča prve stopnje, češ da je bil udeleženec v času naroka in pregleda pod vplivom pomirjeval. Udeleženec pa s pritožbenimi navedbami, da se sedaj, ko se nahaja v oddelku pod posebnim nadzorom in vsakodnevno dobiva terapijo, počuti zelo dobro, sam potrjuje pravilnost odločitve o potrebnosti njegovega zadržanja.

8. Glede na navedeno se pritožba izkaže za neutemeljeno, zato jo je bilo potrebno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP v zvezi s 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1).