Objava videoposnetkov in fotografij kršitev javnega reda in miru

Datum

14.04.2023

Številka

07120-1/2023/213

Kategorije

Anonimizacija/psevdonimizacija, Fotografije kot OP, Občine

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 12. 4. 2023 prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede objave videoposnetkov in fotografij kršitev javnega reda in miru, ki bi vam jih posredovali občani. Občina želi videoposnetke in fotografije objaviti v javnih občilih in sicer tako, da bi bila identiteta posameznikov na njih prikrita.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

1.Čeprav upravljavec ne more sam identificirati posameznikov na posnetkih ali fotografijah, lahko pa jih identificira kdo drug, taki posnetki ali fotografije ohranijo naravo osebnega podatka in so v celoti podvrženi pravilom varstva osebnih podatkov.

2.V obravnavanem primeru občina ne bo sama nadzorovala javnih površin, temveč ji bodo videoposnetke ali fotografije domnevnih kršitev posredovali občani, občina pa jih bo naknadno objavila v javnih občilih, zato 80. člen ZVOP-2 ne more predstavljati pravne podlage za obdelavo teh osebnih podatkov.

3.Pri javni objavi videoposnetkov ali fotografij ne gre le za poseg v pravico do varstva osebnih podatkov iz 38. člena Ustave RS, temveč lahko tovrstna obdelava podatkov posega tudi v pravico do zasebnosti, ki je varovana s 35. členom Ustave RS, in vključuje tudi pravico do lastne podobe, ki posamezniku daje možnost prepovedati nadaljnjo uporabo slike, na kateri je upodobljen.

O b r a z l o ž i t e v:

IP uvodoma pojasnjuje, da izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka nima zakonskih pooblastil za presojo zakonitosti konkretnih obdelav osebnih podatkov in morebitnih kršitev pravic posameznikov, na katere se podatki nanašajo. V nadaljevanju zato podajamo zgolj splošna pojasnila in pravna izhodišča v zvezi z vašim dopisom.

V skladu z definicijo pojma osebnega podatka iz 1. točke 4. člena Splošne uredbe je osebni podatek vsaka informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom. Zato ni nujno, da vsak videoposnetek ali fotografija predstavlja obdelavo osebnih podatkov, temveč gre za obdelavo osebnih podatkov le takrat, kadar so posamezniki, ki jih prikazuje videoposnetek ali fotografija, določeni ali vsaj določljivi. V primeru, da se posameznikov zaradi slabe resolucije videoposnetka ali fotografije, naknadnega zabrisa (zameglitve) ali kakršnegakoli drugega razloga ne da določiti, ne gre za obdelavo osebnih podatkov, s tem pa je izključena pristojnost IP.

Vendar IP ob tem opozarja, da Splošna uredba postavlja relativno visok prag glede anonimiziranih podatkov, zato niso vsi podatki, ki upravljavcu onemogočajo identifikacijo posameznika, tudi dejansko anonimizirani podatki. Čeprav upravljavec ne more sam identificirati posameznikov na posnetkih ali fotografijah, lahko pa jih identificira kdo drug, taki posnetki ali fotografije ohranijo naravo osebnega podatka in so v celoti podvrženi pravilom varstva osebnih podatkov. Pri presoji, ali je posameznik na videoposnetku ali fotografiji določljiv ali ne, mora upravljavec upoštevati vse okoliščine primera ter vsa sredstva, za katere se razumno pričakuje, da jih bo upravljavec ali druga oseba uporabila za neposredno ali posredno identifikacijo posameznika. Zato ni nujno, da bo anonimizacija v skladu z zahtevami Splošne uredbe dosežena že z zabrisom obrazov posameznikov, saj bodo morda še vedno prepoznavni na podlagi drugih atributov, na primer telesne govorice. Takšen pomislek je še posebej relevanten glede na dejstvo, da gre za majhno skupnost, v kateri se posamezniki lažje prepoznajo.

IP iz vašega zaposlila za mnenje sklepa, da bodo občini posredovani neobdelani posnetki oziroma fotografije, ki jih boste nato anonimizirali in objavili v javnih občilih. Vsaj v prvem delu nameravane obdelave, tj. v postopku anonimizacije bo prišlo do obdelave osebnih podatkov, za zakonitost katere mora biti podana ustrezna pravna podlaga. Te navaja Splošna uredba v 1. odstavku 6. člena, za izbiro ustrezne podlage pa je odgovoren upravljavec glede na okoliščine konkretnega primera, predvsem namenov obdelave podatkov, ki so v obravnavanem primeru IP neznani.

Nadalje v zaprosilu za mnenje navajate, da naj bi objavljeni videoposnetki ali fotografije prikazovali kršitve odloka o javnem redu in miru v občini v smislu kršitev na javnih površinah kot jih opredeljuje ZVOP-2. Glede navedenega IP pojasnjuje, da ZVOP-2 pojem javnih površin omenja le v povezavi z videonadzorom na javnih površinah v 80. členu ZVOP-2, ki pa ureja bistveno drugačno situacijo od opisane. Navedeni člen namreč predpisuje pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da lahko upravljavec videonadzornega sistema izvaja nadzor javne površine in tako predstavlja samostojno pravno podlago za videonadzor javnih površin s strani oseb javnega in zasebnega sektorja. V obravnavanem primeru pa občina ne bo sama nadzorovala javnih površin, temveč ji bodo videoposnetke ali fotografije domnevnih kršitev posredovali občani, občina pa jih bo naknadno objavila v javnih občilih, zato 80. člen ZVOP-2 ne more predstavljati pravne podlage za obdelavo teh osebnih podatkov.

Dodatno IP izpostavlja, da pri javni objavi videoposnetkov ali fotografij ne gre le za poseg v pravico do varstva osebnih podatkov iz 38. člena Ustave RS, temveč lahko tovrstna obdelava podatkov posega tudi v pravico do zasebnosti, ki je varovana s 35. členom Ustave RS, in vključuje tudi pravico do lastne podobe, ki posamezniku daje možnost prepovedati nadaljnjo uporabo slike, na kateri je upodobljen. Varstvo ni izključeno niti v primeru, da gre za posnetek ali fotografijo javne površine, ker je posameznikova pravica do zasebnosti do določene mere varovana tudi na javnem kraju. IP kot samostojen in neodvisen državni organ lahko opravlja le nadzor nad izvrševanjem pravice do varstva osebnih podatkov, nedopustnost posegov v pravico do zasebnosti ter osebnostne pravice pa je v pristojnosti civilnih in kazenskih sodišč.

V upanju, da ste dobili odgovor na vaša vprašanja, vas lepo pozdravljamo.

Pripravila:

dr. Pika Šarf, Svetovalka IP za mednarodne odnose

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka