Jedro

Dolžnica sicer navaja, da ji je bilo šele po razgovoru na FURS-u jasno, kaj to pomeni, in bi želela (oziroma njeni starši) dolg poravnati, vendar višje sodišče teh navedb ne more upoštevati tako, kot to želi dolžnica, torej, da se stečajni postopek „prekliče“.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nad dolžnico začelo postopek osebnega stečaja, imenovalo upravitelja ter ugotovilo, v kakšni pravnoorganizacijski obliki upravitelj opravlja svoje naloge in pristojnosti.

2. Zoper navedeni sklep je dolžnica vložila laično pritožbo, v kateri predlaga, da se stečajni postopek prekliče, saj bodo dolg do FURS poravnali njeni starši. 3. Upnik na pritožbo ni odgovoril, upravitelj pa je v izjavi na pritožbo opozoril, da terjatev FURS-a ni edina terjatev do dolžnice.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je upnica Republika Slovenija vložila predlog za začetek stečajnega postopka, katerega vsebina je v skladu s prvim odstavkom 232. člena ZFPPIPP, in založila predujem za kritje stroškov začetka stečajnega postopka v skladu s prvim odstavkom 233. člena ZFPPIPP. Predlog je bil vročen dolžnici hkrati z opozorilom na pravne posledice iz tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP. Ker slednja v 15 dneh po prejemu predloga za začetek stečajnega postopka ni izjavila, da z upnikovim predlogom soglaša, niti ni ugovarjala, da ni insolventna ali da upnikova terjatev ne obstaja, se domneva, da je dolžnica insolventna (tretji odstavek 235. člena ZFPPIPP), zato je sodišče prve stopnje odločilo, da se nad dolžnico začne stečajni postopek (2. točka prvega odstavka 239. člena ZFPPIPP).

6. V tej zadevi ni sporno, da dolžnica v 15 dneh od prejema predloga za začetek stečajnega postopka ni izjavila ničesar. Zato je nastopila domneva, da je insolventna in je sodišče prve stopnje sklep o začetku stečajnega postopka pravilno izdalo zunaj naroka, ne da bi izvajalo dokaze o tem. Dolžnica domneve insolventnosti, ki nastane na podlagi tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP, v pritožbi niti ne poskuša izpodbijati, navaja pa, da za predlog za začetek stečajnega postopka ni vedela, ker ni dobila pošte. To ne drži, saj je iz podatkov v spisu (vročilnice pri PD 3) razvidno, da ji je bil upnikov predlog ter poziv sodišča, da se v 15 dneh izreče o upnikovem predlogu, vročen 27.11.2023. V pozivu je sodišče prve stopnje dolžnico izrecno opozorilo, da če v roku iz 2. točke poziva ne vloži ugovora iz 3. točke poziva, bo po tretjem odstavku 235. člena ZFPPIPP nastala domneva, da je insolventna, in bo sodišče izdalo sklep o začetku stečajnega postopka, ne da bi izvajalo dokaze o tem, ali je dolžnica insolventna in ali je upnik procesno legitimiran vložiti predlog (2. točka prvega odstavka 239. člena ZFPPIPP). Dolžnica sicer navaja, da ji je bilo šele po razgovoru na FURS-u jasno, kaj to pomeni, in bi želela (oziroma njeni starši) dolg poravnati, vendar višje sodišče teh navedb ne more upoštevati tako, kot to želi dolžnica, torej, da se stečajni postopek „prekliče“. Dolžnica ima sicer možnost terjatve poplačati in/ali vložiti predlog za odpust obveznosti (na kar jo je opozoril tudi upravitelj), ni pa mogoče stečajnega postopka iz razlogov, ki jih v pritožbi navaja dolžnica, ustaviti oziroma „preklicati“.

7. Dolžnica s pritožbenimi razlogi glede na navedeno ne more uspeti. Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP ), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.